Zapri

Odprte poslovne priložnosti za slovensko gospodarstvo tudi v Afriki

Ljubljana, 8. maja 2013 – Prek 80 gospodarstvenikov se je udeležilo današnjega drugega afriškega dne, na katerem je po plenarnem delu potekalo okoli 200 individualnih razgovorov s predstavniki sedmih afriških veleposlaništev. Dogodek je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve.

Aleš Cantarutti, direktor Centra za mednarodno poslovanje pri GZS, je uvodoma dejal, da so v afriških državah velike poslovne priložnosti, ki nakazujejo nadaljnjo krepitev poslovanje s temi deželami v prihodnosti. »Afrika je naša prihodnost,« je rekel in dodal,da bo GZS okrepila aktivnosti, usmerjene v krepitev gospodarskega sodelovanja z afriškem kontinentom. Že konec meseca je načrtovan Poslovni zajtrk na GZS, ki bo prikazal poslovanje z Južno afriško republiko, zatem pa seminar na temo, kako poslovati z Egiptom. Poleg teh so v pripravi še številni drugi dogodki, namenjeni afriškim državam.

Dr. Stanislav Raščan, generalni direktor Direktorata za gospodarsko diplomacijo na Ministrstvu za zunanje zadeve, je dodal, da je Slovenija odprta in močno izvozno usmerjena dežela, ki pa mora sedaj najti poti, kako ponovno ustvariti gospodarsko rast. Za sodelovanje z afriškimi deželami vidi velike priložnosti.

Liberijski veleposlanik Wesley Johnson je uvodoma pozdravil partnerstvo za razvoj Afrike, ki predstavlja priložnosti za povečanje sodelovanja s tem kontinentom. Dejstvo namreč je, da Afrika kljub ogromnim naravnim bogastvom in poslovnim priložnostim, ki jih nudi tudi tujim gospodarstvenikom, še vedno ostaja med najbolj revnimi področji sveta. Razloge vidi med drugim v pomanjkanju tehnološkega transferja, izčrpavanju naravnih virov s strani zahodnih gospodarstev, korupciji in nedelovanju pravne države. Liberija je po njegovih besedah bogata z naravnimi surovinami, odprta in varna za tuje naložbe. Priložnosti za slovenska podjetja na liberijskem trgu vidi zlasti na področju komunikacij, gradbeništva ter energije.

Chief Eddy Onuoha, nigerijski veleposlanik, je predstavil priložnosti, ki jih ponuja nigerijski trg. Začel je s citatom nigerijskega predsednika, ki pravi, da živimo v času, ko nobena država ne more sama preživeti. Nigerija bo še naprej spodbujala trajnostne naložbe. Kot je dejal, je gospodarstvo preveliko, da bi ga spregledali. V letu 2011 so imeli okoli 7,4% gospodarsko rast, v zadnjih treh letih pa povprečno rast okoli 6%. Gre za peto največje rastoče gospodarstva v letu 2010. Po zalogah nafte in plina so na 10. mestu na svetu, po delniškem trgu na četrtem. Z namenom izboljšanja naložbene klime je Nigerija izvedla številne reforme in zakonodajne spremembe. Investicijske priložnosti vidi veleposlanik med drugim na področjih energije, nafte in plina, kmetijstva, v upravljanju z odpadki, pomorstvu, v bančnem in finančnem sektorju, turizmu, farmaciji in zdravstvu ter v IKT sektorju.

Veleposlanik Xolisa Mfundiso Mabhongo je spregovoril o poslovnih priložnostih, ki jih nudi južna Afrika. Poudaril je velike zaloge naravnih virov, politično in gospodarsko stabilnost, razvit transport in logistično infrastrukturo, finančni sistem, konkurenčne panoge in industrije ter nizke stroške poslovanja. Gre za pomembno turistično destinacijo. V zadnjih 3 letih je država porabila 55 mrd evrov za razvoj infrastrukture. Med odprtimi projekti na področju elektrike je omenil 6 novih jedrskih elektrarn do 2030, dolgoročni načrt za obnovljive vire, ki naj bi do leta 2030 zagotovili 21% vse potrebne energije. Preučujejo se tudi možnosti za uvedbo velikega solarnega parka.

Nii Quaye Kumah iz ganskega veleposlaništva je povedal, da ima Gana že več kot 10 let močno gospodarsko rast, ki v povprečju dosega 6,5% letno. IMF je za naslednjih 5 let napovedal gospodarsko rast med 6 in 7%. Poleg tega se konstantno povečujejo tuje neposredne naložbe v to državo. Poudaril je politično in markoekonomsko stabilnost ter razpoložljivost gospodarskih virov. Ključni sektorji za naložbe so nafta in plin, energija, infrastruktura, kmetijstvo, turizem, predelovalna industrija ter storitve (IKT, finančne storitve, izobraževanje).

O evropskih mehanizmih za podporo in pospeševanje gospodarsko trgovinskega sodelovanja je spregovoril Thomas Prien iz Evropske komisije. Največ EU nepovratnih sredstev je na afriški celini namenjenih za projekte v Egiptu, Liberiji, Gani, Nigeriji in Južnoafriški republiki. Prvi tovrstni sklad v Afriki je bil ustanovljen leta 2007 (t. i. EU-Africa Infrastructure Trust Fund) za pospeševanje gospodarskega sodelovanja na področju južne in zahodne Afrike. Med prioritetnimi sektorji za pridobitev nepovratnih sredstev so energetika, transport, ravnanje z vodami in IKT.

Izkušnje slovenskih podjetij pri poslovanju z afriškimi državami sta predstavila področni vodja prodaje v Iskra sistemi d.d., Urška Ajdišek, in Boris Lipovšek, področni vodja prodaje v Cetis Celje d.d.. Iskra Sistemi že tradicionalno poslujejo z Egiptom, Marokom in JAR, medtem ko se v zadnjem času preizkušajo tudi na trgih Libanona, Alžirije in Konga. Med pomembnimi specifikami poslovanja na afriških trgih je Ajdiškova izpostavila načine pogajanja, plačilne pogoje, logistiko, carine in razpise. Tako Ajdiškova kot Lipovšek sta soglašala, da pri vzpostavljanju posla ne gre zanemariti tamkajšnje kulture, navad, jezika in vere. Lipovšek je obenem poudaril tudi drugačno zaznavanje časa, prvotno nezaupanje ter pomembnost spoštovanja ter medsebojnih odnosov. Cetis je sicer v lanskem letu na afriških trgih ustvaril šest milijonov prihodkov, največ z identifikacijskimi dokumenti.

Sledili so bilateralni razgovori med slovenskimi gospodarstveniki in predstavniki nekaterih afriških držav.

Dodatne informacije: mag. Tajda Pelicon 01 5898 136

Fotogalerija





 

Arhivi

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.