Ljubljana, 23. maj 2013 – Člani Skupščine GZS so na današnji seji s 65 od 71 glasov za predsednika Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za naslednje mandatno obdobje izvolili mag. Sama Hribarja Miliča.

V svoji predstavitvi je mag. Samo Hribar Milič prikazal programska izhodišča za naslednji mandat. GZS se je v zadnjih dveh letih, kot je povedal, uveljavila kot najmočnejša asociacija gospodarstva v Sloveniji, v zaostrenih razmerah posluje stabilno. Poudaril je, da gospodarstvo že peto leto posluje v nenormalnih pogojih, vsako leto se bremena povečujejo in možnosti za izhod iz krize oddaljujejo. »Vemo, kajhočemo. Primerljive pogoje poslovanja, kot jih imajo podjetja v konkurenčnih okoljih. Pogoje, ko gre za administrativno-birokratske ovire, davke, socialne pravice, pa tudi razvojne vzpodbude, tehnološko podporo, povezovanje in mednarodno poslovanje. Ne le mi, vgospodarstvu,vsa država potrebuje ambiciozen razvojni program, da bomo izkoristili svoje izkušnje, priložnosti in sposobnosti. In še bolj kot to, potrebujemo pravno državo, v kateri bo poslovanje varno, poštenost najbolj cenjena vrlina, korupcija in kraja pa v kali zatrti«.

Pri vsebinskih prioritetah bo GZS še naprej intenzivno oblikovala predloge kratkoročnih ukrepov za izhod Slovenije iz krize, t.im. Agendo 46+. Najpomembnejše usmeritve bodo sanacija bančnega sistema in problema prezadolženosti, na področju pravne države nova insolvenčna zakonodaja ter boj proti sivi ekonomiji in korupciji, na področju poslovnega okolja razbremenitev, ne pa obremenitev gospodarstva z novimi davki in dajatvami, na področju novega razvojnega zagona oživitev investicij, domačih strateških in tujih, ki v Slovenijo prinašajo nova delovna mesta in posle, na področju izvoza večja podpora gospodarstvu s programi podpore internacionalizacije in usklajenimi aktivnostmi na ravni države, na področju kadrov spremembe, ki bodo povečale učinkovitost izobraževanja in zaposljivost mladih terkvalitetno pokrivanje potreb gospodarstva.

Kot je povedal, so izzivi za vodenje GZS veliki in jih sprejema kot osebne izzive. Njegovokandidaturo so neposredno podprli uglednih slovenski gospodarstveniki in poudaril, da »skupaj lahko uresničimo naša pričakovanja in uresničimo našeambicije, da bo Slovenija spet evropski gospodarski tiger«.

V svojem nagovoru po izvolitvi je novoizvoljeni predsednik GZS, mag. Samo Hribar Milič, obljubil, da bo skušal z vsemi svojimi sposobnostmi uresničiti cilje, zastavljene v predstavljenih programskih izhodiščih. Pred nami je pestro in zahtevno obdobje, izrazil pa je željo, da bomo po koncu dveh let lahko objavili, da je gospodarstvo izšlo iz krize, da imamo pozitivno gospodarsko rast, nove investicije in pravna država deluje.

Člani Skupščini so razpravljali tudi o aktualnih razmerah v državi. Pogled Banke Slovenije je orisal namestnik guvernerja Banke Slovenije, mag. Janez Fabijan, ki je ocenil, da je trenutna situacija v Sloveniji v veliki meri rezultat krize, ki je bila najprej finančna, zatem pa tudi gospodarska. Vsi sektorji so se zadolževali, najbolj nefinančni. Običajna strategije za izhod iz krize je zategovanje pasu, vendar je pomembno zaporedje in kombinacija ukrepov. »Ne moreš zategovati pas na enem področju in nekonsistentno delati na drugih področjih«. Potrdil je, da praktično ni prenosa denarja v nefinančni podjetniški sektor, pri čemer je ta problem v Sloveniji še bistveno večji kot v drugih državah, ker fundamenti pri nas ne delujejo, posebej pravna država. Z vstopom v EU smo se pridružili bistveno bolj konkurenčnim državam in danes plačujemo za naše hitenje, našo ihto hitrega vstopa v razkošje, ki je bilo financirano s tujim, ne z lastnim, varčevanjem. Izpostavil je proaktivno delovanje Banke Slovenije in težnjo po čim hitrejši razrešitvi problematike v finančnem sistemu. Ključno je, da finančni sektor deluje. Spregovoril je o projektu dobre banke, skupnega projekta Banke Slovenije, Združenja bank Slovenije, s podporo GZS za dolgoročno prestrukturiranje prezadolženih podjetij. Prestrukturiranje podjetij v takšnih razmerah brez garancijske sheme države ni možno, zato Banka Slovenije garancijsko shemo podpira. Pogoj za to pa je strog nadzor nad izvedbo prestrukturiranja.

Skupščina GZS je obravnavala in sprejela Letno poročilo GZS za leto 2012, ki ga je uvodoma predstavil mag. Samo Hribar Milič. Pri tem je poudaril, da je GZS s svojim delovanjem slovenskemu gospodarstvu v lanskem letu prihranila približno 250 mio evrov.

Letno poročilo in Poročilo o tekočem delu GZS za obdobje 1. januar – 23. maj 2013 sta objavljena na spletni strani GZS.

Dodatne informacije: mag. Tajda Pelicon, 01 5898 136