Zapri

Delovnopravni kompas - V treh korakih do ureditve delovnih razmerij v podjetju

Ljubljana, 30. maj 2013 – Ob izidu novega priročnika Vodnik po novem zakonu o delovnih razmerjih, je GZS na današnji konferenci udeležencem osvetlila številna odprta vprašanja. Novo sprejeta delovno pravna zakonodaja namreč od delodajalcev zahteva številne prilagoditve in odpira nove možnosti urejanja delovnih razmerij.

Predsednik GZS, mag. Samo Hribar Milič, je uvodoma izpostavil, da je med priporočili Evropske komisije, s katerimi je ocenila slovenska prizadevanja za izhod iz krize, navedla nadaljevanje na področjih trga dela in pokojninske reforme. Na GZS smo sprejem novega ZDR sprejeli z odobravanjem, a hkrati z opozorili, da na številnih področjih, predvsem glede varne prožnosti zaostajamo za primerljivimi državami. Opozoril je, da je Slovenija glede brezposelnosti, predvsem tudi brezposelnosti med mladimi, pod povprečjem EU. »Smo pa na repu EU po dolgotrajni brezposelnosti in ustanavljanju novih delovnih mest. To nas skrbi.« Zato pozivamo vlado, da nadaljujemo z razmislekom in nadaljnjo reformo trga dela v Sloveniji, da bomo spoštovali socialno varnost in dosegli take pogoje, da se ne bomo bali zaposlovati, da bomo širili poslovno dejavnost v Sloveniji, da bomo privlačni za odpiranje novih delovnih mest tako za tujce kot zase. Hribar Milič je poudaril, da bomo na GZS »aktivno podpirali zahteve EU, da pripravimo še boljši trg dela s spremembami, ki nas bodo spodbujale k novemu zaposlovanju, podjetniškemu delovanju in zagotavljanju višje stopnje socialne varnosti v Sloveniji«. Vsem skupaj je zaželel, da bo Slovenija kmalu spet tiger EU, ko gre za socialne in gospodarske kazalce.

Urednik Vodnika po novem zakonu o delovnih razmerjih, Igor Knez, sicer namestnik direktorja za zakonodajo s področja gospodarstva v Pravni službi GZS, je dejal, da je sprejeti zakon rezultat napornih 6 mesecev pogajanj socialnih partnerjev. Priročnik je GZS pripravila z namenom celovitega pregleda novosti in sprememb institutov, ki jih v prakso vnaša novi ZDR. Tako zajema praktične primere uporabe teh institutov, konkretna priporočila, nasvete in opozorila za uspešno kadrovanje, vzorce pogodb o zaposlitvi za nedoločen in določen čas.

Recenzent priročnika, prof. dr. Zvone Vodovnik, je pohvalil priročnik z besedami, da gre za pomemben prispevek k strokovni literaturi na področju delovnopravne zakonodaje, ki v Sloveniji ni zelo obširna. Kot se je izrazil, sta se »vodstvo GZS in strokovna ekipa lotili zadeve z velikim entuziazmom, še preden je kdor koli drug reagiral. S tem so izkazali več kot le vestnost pri delu. Pokazali so ljubezen do stroke in socialnega partnerstva.«

Po prepričanju prof. dr. Vodovnika smo lahko zadovoljni z novih zakonom o delovnih razmerjih, čeprav je še daleč od optimuma. Dosegli smo sporazum med socialnimi partnerji, kar je vedno težje dosegati. Sprejeti zakon pa kaže, da sta v ospredju še vedno dva cilja – zagotavljaje varnosti zaposlenih in hkrati fleksibilizacija delovnih razmerij, pri čemer ta dva cilja nista protislovna. Zagotoviti je treba ekonomsko in socialno dostojanstvo posameznika, njegovo varnost in motiviranost. Šele vse skupaj lahko pripelje do višje produktivnosti.

Med pomanjkljivostmi zakona je izpostavil strokovno vprašanje enotne pogodbe o zaposlitvi, uvedbo odpravninskih skladih, ki bi bili smiselni zlasti pri drobnem gospodarstvu ter vprašanje sociale. Treba je namreč ločiti vzajemnost in solidarnost. Vzajemnost je podlaga pri zavarovanjih. »Tam socialnost nima kaj iskati«, je rekel, in dodal, da je seveda treba pravice krepiti, a v sferi socialnega varstva. »V sferi zavarovanja pa je treba slediti zavarovalnim načelom. Koliko prispevaš, boš tudi dobil«.

Igor Knez je naštel korake na poti do ureditve delovno pravne zakonodaje v podjetjih. Po začetku veljavnosti novega ZDR se je treba najprej seznaniti z novimi določbami in instituti. Sledi faza implementacije pri delodajalcih v poslovni praksi. Opozoril je, da je sedaj pravi čas, da delodajalci preverijo obstoječi model organizacije v praksi, ali je pravi ali ga je mogoče nadgraditi oz. spremeniti. Tretji korak je bipartitni socialni dialog, saj sama sprememba zakona ne omogoča avtomatične rešitve in spremembe pri posameznem delodajalca. Nujna je namreč prilagoditev kolektivnih pogodb dejavnosti in na njihovih osnovi podjetniških pogodb ter na koncu pogodb o zaposlitvi.

V nadaljevanju so sodelavci pravne službe GZS konkretneje pojasnilo spremembe na področju veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas, odprtih vprašanjih pri odpovedi in postopkih odpovedi ter pri letnem dopusta.

 

Dodatne informacije: mag. Tajda Pelicon, 01 5898 136

Fotogalerija





 

Arhivi

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.