Zapri

Vlada zavira zagon gospodarstva

Minister Omerzel gost UO GZS

Gospodarstvo: dost 'mamo!

Ljubljana, 12. junija 2013 - Vlada ravna v nasprotju s koalicijsko zavezo in javnimi obljubami o podpori novemu zagonu gospodarstva in njegovi oživitvi, so se strinjali člani Upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (UO GZS) na današnji seji. UO je z ministrom Omerzelom razpravljal tudi o prostorski zakonodaji, nujnosti naložb v energetsko obnovo stavb ter razbremenitvi energetsko intenzivne industrije. UO GZS je sklenil, da poklicno funkcijo generalnega direktorja GZS z dveletnim mandatom opravlja nepoklicni predsednik GZS mag. Samo Hribar Milič.

Predsednik GZS, mag. Samo Hribar Milič, je spregovoril o alarmantnih obremenitev, ki grozijo gospodarstvu. Rekel je, da »'mamo dost', da se v razmerah, ko imamo negativno gospodarsko rast, ko ni delovnih mest, ko ni investicij, ni investitorjev, gospodarstvo parcialno, po posameznih področjih vedno znova dodatno obremenjuje«. Kot primere je navedel, da že skoraj pol leta ni nič novega na področju znižanja prispevkov za OVE in trošarin na energente. S prvim julijem bo višji DDV, novo pa je, da bo v celoti obdavčena odpravnina ob prekinitvi delovnega razmerja za določen čas. Poleg tega se gospodarstvo srečuje z grožnjami bistveno višjega davka na poslovne nepremičnine, dodatnega obdavčenja začasnega in občasnega dela, davka na sladke pijače ter povečanja prilivov v zdravstveno blagajno. Napovedal, je da bomo »zato, ker imamo dovolj, neposredno poklicali predsednico vlade. Apeliramo, da naj Vlada preneha s takšnimi potezami vlada, ker ravna v direktnem nasprotju s koalicijsko zavezo in javnimi obljubami o podpori novemu zagonu gospodarstva in njegovi oživitvi! Zahtevamo takojšen umik vseh predlogov, ki bodo dodatno obremenili gospodarske družbe!«

Člani UO GZS so danes z ministrom Samom Omerzelom razpravljali o prostorski zakonodaji, nujnosti naložb v energetsko obnovo stavb ter razbremenitvi energetsko intenzivne industrije. Uvodoma je predsednik GZS, mag. Samo Hribar Milič, izpostavil nujnost investicij v infrastrukturo, energetiko, energetsko sanacijo stavb, učinkovito rabo energije in obnovljive vire za oživitev gospodarstva. Še vedno so ključne ovire dolgotrajni postopki vključevanja v prostor. Opozoril je, da sprememba zakonodaje ni dovolj, ampak je potrebno uskladiti postopke pri vseh udeležencih v postopkih vključevanja v prostor. Pri pripravi strokovnih podlag je potrebno vključevati kompetentne strokovnjake in z različnih zornih kotov preverjati njihove predloge. Na področju energetske zakonodaje gospodarstvo pričakuje Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona in ureditev podporne sheme za električno energijo iz OVE in SPTE. Izpostavil je tudi pripravo in sprejetje Resolucije o Nacionalnem energetskem programu in Resolucije o Nacionalnem programu razvoja javne prometne infrastrukture. Uspešna realizacija postavljenih nalog lahko oživi investicijski cikel.

Minister Samo Omerzel je zatem predstavil aktivnosti ministrstva za infrastrukturo in prostor na področjih strateških investicij, energetske obnove stavb in prostorske zakonodaje. Prikazal je razloge, zakaj je bil energetski zakon umaknjen iz procedure in dodal, da naj bi bila verzija EZ-1 konec septembra oz. začetek oktobra v proceduri. Poudaril je, da je sicer Slovenija na pasivnem delu že veliko naredila pri energetski učinkovitosti, vendar pa je treba sedaj pozornost usmeriti na aktivni del. Razmišljati je treba o implementaciji sodobnih tehnologij, kjer vidi številne priložnosti za slovenska podjetja. Na področju infrastrukture je dejal, da je prišel čas za večja vlaganja v razvite tehnologije, kot so ITS ter sistem za nadzor in vodenje prometa. Veliko aktivnosti ministrstva je tudi pri zajezitvi črnih gradenj, kjer želi v svojem mandatu narediti dobre temelje. Predstavil je nov projekt, ki dolgoročno predvideva digitalizacijo projektiranje objektov pri umeščanju v prostor v celoti v 3D tehnologiji. Skušali bodo najti način, kako na enostaven in finančno neoporečen način zagotovi za to potrebna orodja, ki so sicer zelo draga. Med prednostmi takega pristopa je omenil generiranje baze znanja ter povečanje konkurenčnosti slovenskih projektantov v evropskem smislu.

Gospodarstveniki so zamisel o projektiranju v 3D tehnologiji podprli, vendar so opozorili, da je od deklaracije do izvedbe lahko težka pot, ki jo včasih ni mogoče prehoditi. Potrebna bodo velika investicijska vlaganja v software, v vzdrževanje, v kadre, treba pa bo rešiti tudi različne problematike, predvsem glede kompatibilnosti orodij, saj rešitve pogosto niso neprenosljive in bo težko uvesti standarde. Omerzel je na to odgovoril, da »si upamo in smo sposobni v Sloveniji tudi izpeljati.« Člani UO so želeli tudi zagotovilo, da potrebna vlaganja ne bodo privedla do dodatne obremenitve uporabnikov in naročnikov. Po prepričanju ministra naj bi na dolgi rok zadeve postale cenejše, hkrati pa bi uporabniki dobili bistveno bolj kakovostno storitev.

Gospodarstveniki so izrazili željo imeti domače investicije kot referenčne projekte za prodajo naših tehnologij na tuje trge. Primernih projektov, ki bi udejanjali tako politiko, trenutno ni. Kot slab primer so izpostavili TEŠ6, kjer so domači izvajalci soudeleženi le s približno 20 odstotnim deležem. Pozvali so ministra, da naj naredi vse, kar je v njegovi moči, da se realizira projekt srednje Save. Zaradi pogosto izjemno dolgih postopkov so predlagali, da ministrstvo nad postopki bdi tudi tedaj, ko se prva faza prostorskega načrtovanja zaključi.

Člani UO GZS so izpostavili tudi problematiko previsoke obremenitve podjetij s prispevki za OVE. Navedli so, da je strošek za električno energijo z vsemi pribitki bistveno višji, kot ga plačujejo konkurenti v tujini. Omerzel je potrdil, da na ministrstvu delajo simulacije, kako nastale obremenitve prerazporediti. Izrazil je upanje, da bodo lahko v roku enega meseca imeli simulacijo in prišli s predlogom prerazporeditve v javnost.

V nadaljevanju je Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS predstavil nova stališča in komentarje iz Agende 46+. Med naj dosežki v zadnjem četrtletju je izpostavil insolvenčno zakonodajo, internacionalizacijo in uredbe na področju varstva okolja. V tem trenutku so ključnega pomena sistemska razdolžitev podjetij, pametna specializacija in odprava administrativnih ovir. Ugotovil je, da smo sicer kljub vladni krizi nekaj premaknili, želimo pa »hitreje in več premakniti.« Gospodarstveniki so podali pobudo, da se država bolj kot v nudenje obratnih sredstev usmeri v subvencioniranje obrestnih mer. Glede na to, da tako subvencioniranje mala in srednje velika podjetja še lahko pridobijo preko podjetniškega sklada, naj se dostop omogoči še velikim podjetjem.

Novković je zatem prikazal tudi priprave na Vrh malega gospodarstva, ki bo 19. junija kot parlament med podjetniki in predstavniki vlade razpravljal o zahtevah iz AgendeMG.

UO GZS je na seji sklenil, da poklicno funkcijo generalnega direktorja GZS z dveletnim mandatom opravlja nepoklicni predsednik GZS mag. Samo Hribar Milič, s katerim sklene predsednik skupščine GZS v imenu GZS ustrezno pogodbo o zaposlitvi.

Člani UO GZS so se na seji seznanili tudi s poročilom o tekočem delu GZS.

Dodatne informacije: mag. Tajda Pelicon, 01 5898 136

Fotogalerija





 

Arhivi

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.