Ljubljana, 12. julij 2013 - Na včerajšnji skupni 12. seji Strateškega sveta za politiko energije pri GZS in 4. seji Strateškega sveta za politiko varstva okolja in podnebne spremembe so člani obeh strateških svetov - predstavniki GZS in gospodarstveniki z vodilnimi predstavniki ministrstva za infrastrukturo in prostor razpravljali o ključnih vsebinah novega Energetskega zakona (EZ) ter postopkih priprave podzakonskih aktov.

Udeleženci seje – predstavniki proizvajalcev, distributerjev in uporabnikov energije so se strinjali, da želita obe strani – ministrstvo in gospodarstvo – ohraniti kakovosten in konstruktiven dialog in sodelovanje pri iskanju optimalnih rešitev in dokončnem oblikovanju EZ  in podzakonskih aktih.

EZ vsekakor potrebujemo. Vsebinsko je novela, ki prednostno naslavlja trajnostno, zanesljivo in konkurenčno oskrbo z energijo, korak v pravi smeri, vendar pa je tekst preobsežen. Potrebno ga je očistiti prepodrobnih vsebin in citiranja evropskih direktiv, kjer to ni nujno zaradi specifike slovenske energetike. Zakon mora naslavljati dolgoročne rešitve brez nepotrebnih podrobnosti. Še posebej se to nanaša na poglavje URE in OVE.

Člani strateških svetov pri GZS so posebej izpostavili nujnost, da se pri pripravi podzakonskih aktov vključujejo vsi relevantni deležniki, da ne bi prevladali interesi posameznih lobijev. Kot pravilno so ocenili pristop, ki je usmerjen h konkurenčnosti kakovosti in cene energije za uporabnike, vendar so pri tem opozorili, da to ne sme oslabiti konkurenčnega položaja proizvajalcev in drugih v vrednostni verigi. Pri vseh obremenitvah, ki jih zakon in podzakonski akti prinašajo, je treba izključiti linearno obremenjevanje brez limitov in posebno pozornost posvetiti velikim uporabnikom, kot je to značilno tudi v drugih državah.

Številne definicije, na katerih zakonska določila temeljijo, niso dosledne oz. dovolj natančne in nedvoumne. Udeleženci so izrazili pripravljenost s konkretnimi strokovnimi pripombami in neposrednim sodelovanjem prispevati k večji jasnosti zakona.

Energetski zakon mora predstavljati okvir, ki bo omogočal fleksibilnost poslovanja in prilagajanja razvoja bodočim pogojem poslovanja in ne sme blokirati investicij. Dejstvo je,  da z zakonom ni več mogoče vplivati na cilje do leta 2020, treba pa je z zakonom in podzakonskimi akti neposredno vplivati na to, kako se bodo ukrepi izvajali, da bomo zastavljene cilje 25/20/20 do leta 2020 dosegli na okoljsko in ekonomsko vzdržen način.

Udeleženci so izpostavili pomen skladnosti EZ z drugimi zakoni. To še posebej velja za Zakon o prostorskem umeščanju objektov državnega pomena v prostor in drugih zakonih, ki so danes nerazumna ovira za umeščanje in izgradnjo energetskih objektov.

V nadaljevanju je treba tudi v EZ ustrezen poudarek posvetiti področju zelenega javnega naročanja in drugim instrumentom za javno financiranje razvoja, ki so povezana tudi z ukrepi strategije pametne specializacije za naslednjo finančno perspektivo. Ta posebej naslavlja instrumente demonstracijskih projektov, pilotnih projektov, z javnimi sredstvi, s katerimi lahko država zelo neposredno, brez uporabe državnih pomoči, vpliva na doseganje ciljev URE in OVE in izvozno naravnanost energetskega sektorja.

Člani strateških svetov pri GZS so posebej izpostavili pomen smiselnosti nadgradnje sredstev za URE v zasebnem in poslovnem sektorju, in da je treba v podzakonskih aktih najti primerne vzvode za organizacijske sheme in poslovne modele, ki bodo naslavljali ukrepe v smeri doseganja zahtevnih ciljev podnebnega paketa.

 

GZS-Služba za strateško komuniciranje