GZS ne nasprotuje javni objavi poslovnih informacij podjetij v državni lasti, ki izhajajo iz sklenjenih avtorskih, sponzorskih, donatorskih ali svetovalnih pogodb, ali informacij glede poslovodstva ipd. Ne moremo pa podpreti razgaljenja občutljivih poslovnih podatkov industrijskih, finančnih, zavarovalnih in drugih državnih družb, ki bodo v korist konkurenci. To namreč zahteva predlog Zakona o dostopu do informacij javnega značaja.

Gre za ukrep brez ocene gospodarskih in socialnih učinkov na ta podjetja, tudi na škodo interesa zasebnih investitorjev, ki bi sicer vstopili v javno zasebna partnerstva z državo. V skladu s tem predlogom bi morala podjetja v državni lasti med drugim razkriti: posamezna izplačila, namen posla, pogodbenega partnerja, terminski plan posla. Takšne zakonske določbe so škodljive za ta podjetja in posledično tudi za davkoplačevalce.

Ob takšnih ekonomsko nesmiselnih in razgretih razpravah o razgrnitvi poslovnih informacij družb v državni lasti se nam zastavlja vprašanje o smiselnosti zakonske ureditve holdinga, ki na eni strani uvaja enovito upravljanje z državnim premoženjem, hkrati pa vlada sama ocenjuje, da je učinkovit nadzor teh družb izvedljiv le prek javnosti. In to ne glede na to, da bi kot orodje za boj proti korupciji in klientelizmu javno razgalili tudi informacije, ki so v poslovnem svetu zaradi konkurenčnih razlogov vedno označene kot poslovno zaupne.

Zato ne moremo podpreti razkritja informacij, ki zadevajo konkurenčne podatke družb v državni lasti - v energetiki, bančništvu, zavarovalništvu - ali tudi (delno) v zasebni lasti. Takšen poseg države bo nepremišljeno poslabšal konkurenčnost teh družb. Njihovi poučeni konkurenti bodo te informacije zlahka izkoristili.

Država naj končno poskrbi za boljšo kulturo korporativnega upravljanja, uveljavljanje odgovornosti lastnikov, organov vodenja in nadzora ter predvsem aktivno vlogo organov pregona. Vlada naj v praksi odločno podpre rešitve, ki jih sprejema z zakonom. Takšen naj bi bil Zakon o Slovenskem državnem holdingu, ki naj bi s postopki imenovanja in zahtevanih kompetenc članov organov vodenja, nadzora in posledičnega vpliva na hčerinske družbe, moral končno bistveno spremeniti korporativno upravljanje z državnim premoženjem. Določbe 5. poglavja predloga ZSDH-1 so pravilno naravnane prav v smeri večje transparentnosti, integritete vodenja in sistema odgovornosti organov vodenja in nadzora.