Ljubljana, 28. oktober 2014 – Ob priložnosti obiska albanskega predsednika Bujara Nishanija z manjšo gospodarsko delegacijo v Sloveniji, je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) danes organizirala slovensko -albansko poslovno konferenco. Udeležence sta nagovorila predsednik RS, Borut Pahor, in albanski predsednik Bujar Nishani. Albanski predsednik se je vpisal tudi v Zlato knjigo gostov GZS.

Ganimet Shala iz Gospodarske zbornice Tirane je med ključnimi razlogi za poslovanje v Albaniji izpostavila odlično geostrateško lego na stičišču glavnih prometnih koridorjev v regiji ter mlado, dobro izobraženo, hkrati pa stroškovno konkurenčno delovno silo. Najnižja plača v regiji znaša 157 evrov. Albanija ima kar 4 večja pristanišča. Poslovno okolje je prijazno, zakonodaja je veliki meri usklajena z evropsko, davčne obremenitve so relativno nizke. Vsi sektorji so odprti za tuje investitorje, omejitev za tuja podjetja ni, možno je tudi 100% tuje lastništvo. Investicijske priložnosti vidi predvsem na področju obnovljivih virov energije, turizma, kmetijstva, industrije, transporta in logistike, IKT ter rudarstva. Poudarila je, da je Albanija ena najbolj hitro razvijajočih se gospodarstev v JVE v zadnjih letih. V letu 2010 je bila gospodarska rast 3,5%, v letu 2011 pa 3,9%.

Namestnik direktorja Centra za mednarodno poslovanje pri GZS, Matej Rogelj, je zatem predstavil slovensko poslovno okolje. Izpostavil je, da je zadnja leta slovenski uvoz iz Albanije v vrednosti nižji od milijona evrov, izvoz blaga pa okoli 35 do 40 mio evrov letno. Po njegovem prepričanju je še veliko neizkoriščenih priložnosti. Slovenija v Albanijo izvaža predvsem zdravila za prodajo na drobno, druga živila, preparate za lase, avtomobilske gume ter časopisni papir, uvaža pa konstrukcije iz aluminija, papirne ali kartonske odpadke, ortopedske priprave, obutev (zgornji del iz usnja) ter olja iz nafte ali bituminoznih materialov. Izrazil je upanje, da bo današnji dogodek prispeval k izboljšanju slike blagovne menjave med državama v prihodnje.

Aleš Cantarutti, direktor Centra za mednarodno poslovanje pri GZS, vidi v današnjem dogodku novo priložnost za krepitev poslovnih odnosov med državama, ki sta si sicer v marsičem podobni - po številu prebivalcev in velikosti, po relativni majhnosti in odprtosti gospodarstev, in sta zato obsojeni na to, da nenehno iščeta priložnosti na tujih trgih. Do začetka gospodarske krize v letu 2009, ki sta jo obe državi močno čutili, je blagovna menjava med Slovenijo in Albanijo lepo naraščala. Sedaj stagnira oz. celo upada. Eno največjih preprek za neizkoriščenost obstoječih priložnosti vidi v medsebojnem šibkem poznavanju. Obljubil je, da bo GZS skupaj z GZ Tirano naredila vse, da razpoložljive poslovne priložnosti približa tudi slovenski poslovni skupnosti.

Predsednik Gospodarske zbornice Tirana, Nikolin Jaka, je potrdil, da so priložnosti za gospodarsko sodelovanje bistveno večje, kot to kažejo številke. Skupaj z GZS in pristojnimi slovenskimi institucijami se GZ Tirana zavzema za oblikovanje skupne strategije, kako prispevati k krepitvi gospodarskega sodelovanja. Priložnosti za slovenska podjetja v Albaniji vidi na področju energetike, turizma in kmetijstva. Albanci so zainteresirani za transfer tehnologij. Možnosti pa so po njegovih besedah tudi pri sodelovanju na regionalnih projektih.

Udeležence sta nagovorila oba predsednika. Predsednik RS Borut Pahorje dejal, da ima obisk obeh predsednikov na GZS sicer zlasti ceremonialni pomen, ki ga pa ne bi podcenjeval. Sam je pred leti, ko je v drugačni funkciji vodil vladno delegacijo v Albanijo, spoznal, da se kljub geografski bližini Slovenci in Albanci slabo poznamo. Obseg blagovne menjave se je tedaj ustalil, vendar je verjetno zlasti recesija pripomogla k temu, da je bilo gospodarske radovednosti, pa tudi možnosti za ekspanzijo našega kapitala v Albanijo, relativno malo. Izpostavil je zgledne politične odnose, z veliko mero medsebojne naklonjenosti, zaupanja in zavezništva ter dejstvo, da je Albanija med vsemi državami v tranziciji morda dosegla največji napredek. Je članica Nata in kandidatka za članstvo v EU. Albanija po njegovih besedah kaže tako politično kot gospodarsko apetit po slovenskih investicijah. S predsednikom Nishanijem želita spodbuditi zanimanje in radovednost za nekaj, kar se jima zdi dobra priložnost.

Predsednik Albanije Bujar Nishani,je potrdil odlične prijateljske odnose med državama in izrazil veliko željo po krepitvi gospodarskega sodelovanja. Albanija se je vseskozi upirala svetovni gospodarski in finančni krizi in beleži gospodarsko rast. Bančni sistem je stabilen in likviden. Glede neposrednih tujih naložb je povedal, da je največ vlaganj iz Italije, Grčije in Avstrije. Albanski trg bo vedno odprt za slovenske gospodarstvenike, je zaključil. Ob priložnosti obiska na GZS se je albanski predsednik vpisal tudi v Zlato knjigo gostov.

V nadaljevanju so potekali bilateralni razgovori med gospodarstveniki obeh držav.

Dodatne informacije: mag. Tajda Pelicon, 01 5898 136