Energetska zbornica Slovenije kot krovno združenje v energetiki izraža vso podporo aktivnostim HSE pri reševanju problematike TET, ki pri tem nikakor ne more prevzeti celotne odgovornosti za trenutno stanje v družbi TET.

Sprejemamo dejstvo, da vložek v nadaljnje delovanje TET zaradi zahtevnih razmer na trgu za skupino HSE predstavlja preveliko tveganje, ki ga brez spremembe statusa TET (ta od 2012 ni več upravičena do pomoči v okviru prednostnega dispečiranja) skupina HSE v danem trenutku ni zmožna prevzeti.

Vendar pa enako kot operater prenosnega omrežja ELES izpostavljamo pomen TET kot energetske lokacije ter njegovo pomembno vlogo v kriznih razmerah. Ta se je pokazala tudi ob letošnjem žledolomu, ko sta bila plinska bloka PB-1 in PB-2 v TET angažirana za zagotavljanje proizvodnje jalove moči. Le na ta način je bilo mogoče preprečiti napetostni zlom v delu slovenskega elektroenergetskega sistema (EES). Zato podpiramo ustanovitev projekte skupine, ki bi preučila smotrnost postavitve novih plinskih blokov na lokaciji TET in upoštevanje takšne rešitve pri oblikovanju strategije razvoja EES v Sloveniji.

Člani Energetske zbornice Slovenije v skladu s svojimi poslovnimi interesi podpirajo stališče HSE, da bo likvidacija družbe v določenem segmentu pomenila oživitev perspektivnih jeder na pomembni energetski in industrijski lokaciji TET v sodelovanju z drugimi energetskimi družbami. TET lahko predstavlja pomembno lokacijo za razvoj nove plinske elektrarne (CCGT), za zagotovitev daljinskega ogrevanja za tri okoliška mesta ter zagotavljanje podpornih storitev, kot so negativna moč, »Black-start«, razvoj centra za razgradnjo odpadkov ipd.

Poudarjamo, da gre v primeru likvidacije, pa tudi v primeru stečaja kot zadnjega možnega ukrepa za zavarovanje upnikov, za prvi energetski objekt v Sloveniji, ki bi se zaprl brez posebnega zakona. Prav tako bi šlo za prvo zapiranje elektrarne po vstopu naše države v EU, kar v postopek vnaša dodaten element v zvezi z upoštevanjem pravil državnih pomoči. Postopek likvidacije bo zato zelo zahteven, tako z vidika zaposlenih, kot z vidika razgradnje obstoječih objektov. TET namreč leži v 100-metrskem pasu ključne železniške povezave Koper-Ljubljana-Zagreb-Dunaj-Budimpešta v RS, kakor tudi reke Save.

Pozivamo Vlado in pristojnega ministra za sodelovanje in vložitev vseh naporov, da bi postopek likvidacije potekal kar najbolj tekoče. Zavedamo se, da brez sodelovanja vseh deležnikov likvidacije ne bo mogoče izvesti in bo potrebno priglasiti stečaj. To pa bo lahko imelo nepredvidljive posledice predvsem z okoljskega (20 mio € stroškov razgradnje) in socialnega vidika (165 nezaposlenih).

Pojasnila:

TET predstavlja največji energetski objekt v Zasavju. Prvotno obratovanje na premog se je kasneje razširilo tudi na obratovanje dodatnih plinskih turbin naekstra lahko kurilno olje, ki je služil kot terciarna rezerva. Vloga TET, ki je imel v preteklosti pomembno vlogo v slovenskem elektroenergetskem sistemu (EES), se je tako z vidika zanesljivosti obratovanja EES kot z vidika zadostnosti oskrbe z električno energijo v zadnjih letih bistveno spremenila. Dejstvo je tudi, da so današnje tržne razmere za TET zelo nezavidljive.

Od sprejetja Zakona o postopnem zapiranju RTH je TET svoje pozitivno poslovanje zagotavljal le skozi prispevek za prednostno dispečiranje, ki se je z zaprtjem Rudnika Trbovlje-Hrastnik s koncem leta 2012 prenehalo. Leta 2007 je TET postal član skupine HSE.

Do sprejetja novega Energetskega zakona (EZ-1, Ur.l. RS 17/2014)) si je Energetska zbornica skupaj s HSE prizadevala, da zakonski člen, ki bi še naprej omogočal izvedbo prednostnega dispečiranja, ostane v Zakonu. To bi bilo skladno z veljavno direktivo o trgu z električno energijo kot delom tretjega energetskega svežnja (v slovenski pravni red je to implementiral ravno EZ-1). Žal brez uspeha.

Brez tega prispevka in ob srednjeročno nizkih cenah električne energije obratovanje TET na tržnih osnovah in ob pomanjkanju energenta po konkurenčnih cenah ni mogoče zagotoviti.

Niko Martinec
Izvršni direktor
Energetska zbornica Slovenije