Prodaja poslovnih prostorov na Dimičevi nima povezave z obveznim članstvom, ki ga GZS ne podpira, niti ne s poslovanjem GZS, ki je tekoče pozitivno.

Prav delitev premoženja med GZS in TZS je pogoj za morebitno prodajo poslovnih prostorov, za katero se že nekaj let ve, da naj bi do nje prišlo, saj je ta poslovna stavba za GZS v razmerah prostovoljnega članstva prevelika in predraga.

Z delitvijo premoženja med GZS in TZS je izpolnjen pogoj za morebitno prodajo poslovne stavbe na Dimičevi. Če bi se delitev premoženja izvedla že pred leti, bi bila morebitna prodaja aktualna že takrat. GZS in TZS se načelno strinjata, da bi poslovno stavbo lahko prodali, vendar v tem trenutku še ni sklenjen konkreten dogovor. Šele ko bo postopek razdelitve premoženja v letošnjem letu zaključen, pa bo omogočena tudi morebitna prodaja nepremičnin.

Dejstvo je, da GZS glede na čas pred letom 2006 danes ne potrebuje tako veliko prostora. Struktura prostorov na Dimičevi 13 je sicer zelo primerna za delovanje velike inštitucije. Za sedanji obseg in način delovanja zbornice pa je objekt enostavno prevelik in posledično predrag. Tako so stroški vzdrževanja na enoto uporabne površine pisarne za nas bistveno previsoki.

V naslednjem obdobju bo GZS sprejela tudi odločitev glede optimizacije vseh svojih nepremičnin. Kdaj bomo prodali prostore na Dimičevi, seveda še ni znano. Lahko čez nekaj mesecev ali čez nekaj let. Odvisno od ponudb, ki se bodo pojavile na trgu. Poudarjamo, da nismo vezani na noben rok prodaje.

Brez učinka nepremičnin in stroškov razdelitve premoženja je poslovanje GZS pozitivno. GZS zagotavlja lastno likvidnost in redno v rokih plačuje vse svoje obveznosti tako do zaposlencev, države kot dobaviteljev. GZS ima tudi potrdilo o tem, da nima nobenih zapadlih obveznosti do države ali Fursa. Ime GZS se je med davčnimi neplačniki pojavilo po napaki, ki bo po zagotovilu pristojne institucije v najkrajšem možnem času odpravljena.

GZS ne podpira obveznega članstva

Navedbe, da naj bi bila prodaja prostorov GZS na Dimičevi povezana s takšno rešitvijo, so brezpredmetne.

Med nekaterimi člani GZS se pojavlja zamisel, da bi vsi gospodarski subjekti v Sloveniji bili člani ene izmed zbornic, pri čemer bi si sami izbrali, v kateri želijo biti člani. To so utemeljevali s tem, da le nekateri gospodarski subjekti plačujejo članarino, koristi od npr. lobiranja GZS za nižje prispevke, pa imajo vsi gospodarski subjekti ne glede na članstvo, torej tako člani kot nečlani (»zastonjkarji«). Vendar pa ta predlog doslej ni dobil ustrezne podpore, da bi GZS skušala uveljaviti spremembe potrebne zakonske ureditve.

Služba za strateško komuniciranje GZS