Zapri

Podpisan socialni sporazum – igra z ničelno vsoto

Današnji podpis Socialnega sporazuma za obdobje 2015-2016 ne bo prispeval k razbremenitvi gospodarstva in zato tudi težko k dvigu socialne varnosti. V njem je premalo zavez k nujnim spremembam. Preveč je zavez na načelni ravni, predvsem pa pasti za povečanje obremenitev, kljub zavezi, da obremenitev za gospodarstvo, razen v primeru višje sile, ne bo. Tak sporazum bo izjemno težko zagotovil nov razvojni zagoni in dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. O morebitnem pristopu Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) k sporazumu bo sicer odločal Upravni odbor GZS na svoji seji 18. februarja.

Na GZS izvedena analiza besedila socialnega sporazuma 2015-2016 kaže, da gradivo ne daje temeljnih okvirjev za dosego zastavljenih ciljev, temveč predstavlja kompromis, ki bo verjetno omogočili podobne pogoje za gospodarstvo in razmere v državi, kot jih imamo danes. Vemo pa, da poslovno okolje v Sloveniji ni dobro in da ne privablja dovolj vlagateljev, temveč jih pogosto odganja. V takšnih razmerah in ob takšnem socialnem sporazumu bomo v Sloveniji težko zagotovili nova delovna mesta, raven v primeru zelo ugodnih razmer na izvoznih trgih, kjer pa so v tem hipu zelo negotove razmere.

Na GZS smo ob analizi parafiranega Socialnega sporazuma 2015-16 ugotovili precej pomanjkljivosti. Naj naštejemo nekaj ključnih med njimi:

  1. Ni predlogov za potrebne reforme trga dela, pokojninskega in zdravstvenega sistema ter javnega sektorja. 
  2. Sporazum ni dovolj razvojno usmerjen s konkretnimi zavezami in roki.
  3. Namesto razbremenitve gospodarstva so vključene številne pasti za možne višje obremenitve, ob tem pa je možno dodatno obremenjevanje gospodarstva v primeru "višje sile", ki ni definirana.
  4. Napovedan je povečan nadzor nad sivo ekonomijo brez hkratnih nižjih davčnih stopenj in uvedbe davčnih blagajn.
  5. Ni omenjene drugačne organiziranosti administracije, ki upravlja kohezijsko politiko, niti tehnološke agencije, ki bi po vzoru razvitih držav pripomogla k hitrejšemu tehnološkemu razvoju Slovenije in višji dodani vrednosti.

Spomnimo, da je Gospodarska zbornica Slovenije od lanske pomladi vseskozi opozarjala na nujnost novega razvojnega zagona, ki ga ni mogoče izpeljati brez finančne in administrativne razbremenitve gospodarstva ter odločnih in korenitih reform. Po odločitvi Upravnega odbora je GZS 2. decembra 2014 izstopila iz pogajanj o socialnem sporazumu, dokler Vlada RS ne umakne vseh napovedanih dodatnih obremenitev gospodarstva.

V tem hipu so denimo glede na situacijo 2. decembra 2014 predvsem energetsko intenzivna, manj pa druga podjetja, kljub omilitvi prvotnih vladnih namer dodatno obremenjena, ker še vedno ni njihove razbremenitve pri prispevku za obnovljive vire energije v skladu z novimi smernicami Evropske komisije.

 

Mag. Samo Hribar Milič, predsednik GZS: »Razočaran sem nad vsebino socialnega sporazuma, ki je daleč od skupnih izhodišč, ki smo jih delodajalske organizacije postavile že pred letom dni. Obstoječi socialni sporazum je bolj namenjen temu, da zadostimo zahtevam Bruslja in odkljukamo dobljeno nalogo, kot pa temu, da bi dal želeni zagon slovenskemu gospodarstvu.«

Fotogalerija





 

Arhivi

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.