Mediji nenehno pospešujejo hitrost. Literatura pa je eden najboljših strojev za upočasnjevanje.

(Régis Debray)

Na konferenci »Knjiga in mediji«, 3. tematski konferenci založnikov in knjigotržcev, ki je potekala 19. marca 2015 v Ljubljani, smo ugotovili – in tudi v družbi in pri oblasteh zasledili takšno prepričanje –, da je knjiga temeljni steber slovenske kulture in identitete. Knjiga je nepogrešljiva za  razvoj vsakega posameznika in nacionalne skupnosti v celoti, za kakovost življenja ter za vzpostavljanje povezane in za razlike razumevajoče skupnosti. Še posebej bi se morali tega zavedati v času gospodarske in družbene krize. Da bi knjigi omogočili učinkoviteje opravljati njeno poslanstvo,  smo soglasno sprejeli naslednji medijski manifest o knjigi:

Radio in Televizija Slovenja naj knjigi, branju in celotni knjižni verigi še naprej posvečata posebno pozornost, saj sta izjemno pomembna za zagotavljanje javnega interesa, obenem pa zanj nosita tudi odgovornost. Zato naj bosta pozorna posebej na tiste ustvarjalce, založniške programe in knjižne ter revijalne izdaje, ki v naši kulturni krajini izpričujejo vrhunskost. Še posebej naj bo Televizija Slovenija bolj pogumna in ustvarjalna pri oblikovanju oddaj, ki na inovativen in sodoben način nagovarjajo bralce, jih spodbujajo k branju knjig, usmerjene pa so na različne ciljne in starostne skupine bralcev.  Na ta način bo krepila zavest posameznika o pomenu knjige za njegov intelektualni in duhovni razvoj. Predstavljanje novih knjižnih izdaj mora biti prepoznano in priznano kot informiranje o posebnih vsebinah, ki so v javnem interesu. 

Na izvedbenem nivoju to pomeni:

• oblikovanje najmanj ene oddaje na Televiziji in najmanj ene na Radiu, ki promovira sodobna načela družinskega branja,
• oblikovanje kampanje za promocijo knjige in branja v sodelovanju z vsemi ključnimi deležniki s področja knjige (avtorji, založniki, knjigarnami in knjižnicami), ki postane stalnica programske sheme RTV SLO  in se izvaja dvakrat letno v enomesečnih oglaševalskih blokih,
• umestitev teh oddaj v bolj gledane termine, kot jih imajo obstoječe knjižne oddaje, redno in poglobljeno poročanje o pomembnejših knjižnih dogodkih v okviru osrednjih informativnih oddaj,
• v informativne in zabavne oddaje povabiti več gostov, ki prihajajo s knjižnega področja – knjižnih ustvarjalcev in prevajalcev, publicistov, urednikov, oblikovalcev in drugih avtorjev  knjig,
• na spletnem portalu nameniti več prostora novim knjižnim izdajam in knjižnim dogodkom,

Tiskani mediji naj knjigi pogumneje odmerjajo prostor tako s kakovostno kritiko izdanih del kot s predstavljanjem obsežne knjižne produkcije slovenskih založnikov. Področji knjige in medijske krajine, zlasti tiskanih medijev, naj v prihodnje vzpostavita partnerstvo in zavezništvo. Slovenci potrebujemo novo oziroma obnovljeno in sodobno zavest o pomenu knjige za razvoj posameznika in družbe, zato so predvsem tiskani mediji pomembni za prenašanje pozitivnega sporočila o pomenu branja, med drugim tudi kot dejavnika pri oblikovanju družbene odgovornosti in aktivnega državljanstva. Če takega sporočila ne posredujejo, škodujejo ne le slovenski knjigi, ampak tudi lastni dejavnosti. Z odmiranjem branja knjig v slovenščini se namreč zmanjšuje tudi pomen branja vseh drugih pisnih sporočil, to pa skupaj z naraščajočo bralno kompetentnostjo v tujih jezikih dolgoročno pripelje do vprašanja preživetja vseh slovenskih medijev in izgubljanja slovenskih nacionalnih specifik. Razvoju bralne kulture, denimo pomenu »družinskega branja«, mora biti zato posvečeno bistveno več pozornosti.

Komercialne radijske in televizijske postaje ter spletni mediji imajo v okviru knjižne verige zanimiv in še neizkoriščen potencial. Partnerstva med medijskimi hišami in založniki ter drugimi akterji na knjižnem trgu lahko pri nastajanju novih oddaj, povezanih s knjigo, avtorji, branjem, prinesejo korist vsem udeleženim. Zato avtorji, založniki, knjigarnarji, knjižničarji, strokovnjaki s področja bralne kulture medijem vseh vrst ponujamo partnerstva v kampanjah, s katerimi se bo širila zavest o pomen knjige in branja.

Prihaja čas, da nehamo misliti lažne dileme, med katerimi je tudi ALI knjige ALI mediji. Ker ne gre več za ALI – ALI, temveč za IN – IN. Zato je čas za sobivanje IN knjig IN medijev, za njihovo prepletanje. Mediji so že predrugačili knjižno pokrajino, ta naj vrne medijem svoj delež: vstopi vanje bolj intenzivno, na živ, svež način, z več domišljije in prijemi, ki bodo širili objem za vse, kar je vredno naše pozornosti in skrbi. Da skupaj – IN knjiga IN  mediji – upočasnjujemo čas tako, da ne bomo bežali ne pred prvimi in ne pred drugimi, temveč uživali v enih IN drugih.

GZS Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev
Zdravko Kafol, direktor

Javna agencija za knjigo Republike Slovenije
Aleš Novak, direktor

Društvo slovenskih založnikov
Maruša Kmet, predsednica

Društvo slovenskih knjigotržcev
Ingrid Celestina, predsednica

Društvo slovenskih pisateljev
Ivo Svetina, predsednik

Slovenski center PEN
Evald Flisar, predsednik

Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS
dr. Dragica Haramija, predsednica

Društvo slovenskih književnih prevajalcev
dr. Đurđa Strsoglavec

Bralno društvo Slovenije
mag. Savina Zwitter, predsednica

Slovenska sekcija IBBY
mag. Tilka Jamnik, predsednica

Združenje splošnih knjižnic
Vesna Horžen, predsednica