Ljubljana, 5. april 2016 – Na današnji 3. Konferenci MSP so strokovnjaki predstavili mednarodne in domače finančne vire za realizacijo podjetniških idej. Izpostavljeni so bili problemi podjetnikov, ki se pri poslovanju znotraj evropskega trga soočajo z nerazumnimi preprekami in omejitvami. Dogodek, katerega se je udeležilo 120 predstavnikov malih in srednje velikih podjetij, je potekal v organizaciji Podjetniško-trgovske zbornice (PTZ) pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

Brane Lotrič, predsednik Upravnega odbora PTZ-GZS, je uvodoma dejal, da smo ponosni, da imamo v Sloveniji še vedno podjetja, ki vztrajajo, za pravico do dela, do ustvarjanja. Mala in srednje velika podjetja so izjemno pomemben del nacionalne ekonomije, vendar po njegovih besedah »za državo predstavljamo predvsem molzno kravo, ki ji omejuje dostop do pašnikov; hkrati pa ta ista država pravi, da je mleka premalo.« Kritičen je bil do odnosa višjih in visokih javnih uradnikov do podjetij in zahteval uvedbo osebne kazenske in materialne odgovornosti vsakega javnega uslužbenca, kot to velja v realnem sektorju. Komentiral je tudi neprijaznost poslovnega okolja, ki botruje premajhni rasti obstoječih domačih podjetij, umiku tujih, pa tudi nekaterih domačih ter pomanjkanju novih tujih investitorjev. Prilivov iz podjetij v proračun je vse manj, in še manj jih bo, je dodal in se spraševal, ali Vlada tega ne ve, ali pa noče vedeti. Kot primer dobre prakse je ob tem izpostavil kompetenčne centre za razvoj kadrov.

Predsednik GZS Marjan Mačkošek je povedal, da so majhna in srednja podjetja znana po svoji prilagodljivosti, ki je temelj njihovega preživetja. Letos so spričo begunske krize in praktičnega zapiranja mej znotraj EU ponovno postala aktualna vprašanja prostega pretoka dobrin, storitev in dela med članicami EU. V takšnih razmerah premalo naredimo v Bruslju in v Sloveniji za odpravo ovir pri poslovanju MSP, ki so hrbtenica gospodarstva.

Imamo pa tudi velike nacionalne teme za razbremenitev gospodarstva, tudi malega, med katerimi je posebej izpostavil nujnost davčne reforme. Finančno ministrstvo ponuja davčno prestrukturiranje, ne davčne reforme, na kar GZS ne bo pristala. GZS predlaga za 328 milijonov evrov razbremenitve dela, ki bi zvišala neto plače kar 570.000 zaposlenim. Sindikati javnega sektorja po drugi strani zahtevajo kar 380 milijonov samo za odpravo »varčevalnih ukrepov«, torej za višje plače 160.000 javnim uslužbencem. Kdo ima pravico tako nepošteno deliti učinke gospodarske rasti. Zato je zahteval korektno obravnavo gospodarstva in vseh zaposlenih v gospodarstvu. Od poštene davčne razbremenitve dela bi imelo veliko koristi tudi malo gospodarstvo. Mačkošek se je dotaknil tudi davčnih blagajn, katerih uvedbo je sicer GZS podprla, vendar je hkrati zahtevala nižje davčne stopnje in akcijski načrt za boljši nadzor inšpektorjev, ko gre za poslovanje na črno, kar pa še vedno ni uresničeno.

Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, je poudaril, da je slovensko gospodarstvo izrazito izvozno usmerjeno. Na ministrstvu zato izvajajo številne ukrepe namenjene spodbujanju internacionalizacije. Vse več podpore na ministrstvu je namenjene tudi družinskim podjetjem. Omenil je Program izvajanja finančnih spodbud 2015-2020, v okviru katerega je 293 mio evrov evropskih sredstev na razpolago na področju raziskav, razvoja in inovacij ter 548 mio evrov za konkurenčnost MSP in internacionalizacijo. Ukrepe izvajajo MGRT, SPS, Sid banka ter Slovenski regionalni razvojni sklad.

Udeležence so nagovorili tudi državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Dragoljuba Benčina, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh, v.d. generalnega direktorja ZZZS Samo Fakin ter glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić.

Na dogodku je priznanje Pomladni veter prejelo podjetje Gea College, ker so »zgradili okolje za razvoj podjetniškega razmišljanja, ker vzgajajo poslovneže in ne zgolj ekonomiste ter tako kot izobraževalna ustanova prispevajo k razvoju podjetništva v sloven­skem okolju in tako omogočajo prenos znanja iz teorije v prakso«. Priznanje Pomladni veter – »Varnost in zdravje je naša skupna skrb in zaveza« pa je prejelo podjetje Johnson&Johnson za najboljši načrt promocije zdravja v podjetju.

Podjetniško trgovska zbornica se je odzvala na Strategijo za enotni trg EU

Evropska komisija je oktobra 2015 predstavila svojo novo Strategijo za enotni trg. PTZ pozdravlja novo strategijo, zlasti prizadevanja Komisije za pravičnejši in bolj integriran enotni trg. Poleg tega je PTZ zadovoljna, da je posebna pozornost namenjena številnim praktičnim ukrepom, ki pomagajo malim in srednje velikim podjetjem (MSP) ter zagonskim podjetjem (start-ups) pri rasti, širitvi in čezmejnem poslovanju. Vendar pa je pomembno, da Evropska komisija upošteva vsa MSP in zagonska podjetja in ne samo mlada, inovativna in tehnološko usmerjena.

Med mnogimi ovirami, s katerimi se srečujejo MSP na enotnem trgu, je zapletena ureditev DDV. PTZ je zadovoljna, da bo Evropska komisija poleg reševanja tega vprašanja v Strategiji za digitalni enotni trg pripravila tudi akcijski načrt za zmanjšanje administrativnih bremen DDV z uvedbo poenostavljene ureditve za MSP.

Poleg tega MSP in zagonska podjetja pri uporabi celotnega enotnega trga ovirata pomanjkanje informacij in slabo razumevanje regulatornih zahtev. Zato bo Evropska komisija pripravila pobudo za zagonska podjetja, ki bo omogočila vzpostavitev enotnega digitalnega portala, kot je že napovedala v Strategiji za digitalni enotni trg. Ta enotni digitalni portal naj bi olajšal čezmejno poslovanje podjetij ter malim in zagonskim podjetjem ponujal informacije. Pomanjkanje informacij je med glavnimi razlogi, da MSP ne poslujejo preko državnih meja.

Cilj Strategije za enotni trg je tudi, da enotni trg dopolni s storitvami, na primer z uvedbo potnega lista za storitve in z odpravo regulatornih ovir. To bo strokovnjakom in ponudnikom storitev poenostavilo dostop do trgov v drugih državah članicah.