Predsednik Skupščine GZS Radovan Bolko je uvodoma dejal, da je ta hip odprtih veliko zakonov in podzakonskih aktov, ki zadevajo gospodarstvo in so v obravnavi ministrstva za okolje in prostor.

Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je zato skupaj s sodelavci predstavila aktivnosti ministrstva, pri čemer je med prioritetami navedla zakon o varstvu okolja, dimnikarski zakon ter zakon o javnih gospodarskih službah. Predstavniki ministrstva so prikazali stanje pri vodooskrbi, koncesijah za termalne vode, uredbi MEDO, aktivnosti na področju ravnanja z odpadki v povezavi s paketom krožnega gospodarstva ter pričakovane spremembe na področju stanovanjske zakonodaje.

Kot je dejala vodja službe za varstvo okolja pri GZS Janja Leban, podpiramo pripravo ZVO-2, pri tem pa želimo biti že v začetni fazi vpeti v njegovo pripravo. Enako velja za Program ravnanja z odpadki in Program preprečevanja odpadkov. Tu je izpostavila predvsem pomen kakovosti podatkov, ki tvorijo osnovo za pripravo ukrepov. Kritična je bila do obsežnosti obeh programov, saj je težko razbrati, »kje smo dobri, kam se je treba prednostno usmeriti, ali imamo dovoljšne kapacitete za ravnanje z odpadki ipd.«. Gradbeni odpadki predstavljajo izziv za nadomeščanje naravnih virov in kot taki pomenijo še ne dovolj izkoriščeno priložnost. Glede uredbe o industrijskih emisijah se je spraševala, v kolikšni meri bodo upoštevani predlogi in pripombe gospodarstva, nujno pa je, da bo sprememba te uredbe, ki zavezuje približno 200 podjetij, sprejeta še pred poletjem. Tudi uredba o zelenem javnem naročanju naj bi bila sprejeta še v tem letu. Velik izziv predstavlja podrobnejša ureditev razširjene odgovornosti proizvajalca.

Na seji je bila izpostavljena tudi nujnost vključevanje stroke v zakonodajne postopke že v fazi priprave predlogov na področju sprememb stanovanjske zakonodaje.

Člani Skupščine so opozorili na problematiko gradbene zakonodaje in se zavzeli za tesno sodelovanje MOP in MGRT pri pripravi zakonodaje, ki bo panogi gradbeništva omogočila čim bolj normalno funkcioniranje. Predlagali so ustanovitev Registra gradbenih podjetij in njihova klasifikacija za opravljanje določenega obsega poslov ter uzakonitev standardnih popisov del v gradbeništvu v Sloveniji po vzoru bližnjih članic EU. Izpostavili so tudi to, da so po eni strani tuji izvajalci med javnimi naročniki vedno bolj zaželeni, po drugi ostajajo sosednji trgi do naših izvajalcev izrazito zaprti. Glede koncesij za urejanja vodotokov so še omenili, da so bile v lanskem letu sicer podpisane koncesijske pogodbe z MOP, do danes pa so podjetja realizirala manj kot 10% predvidenega letnega obsega del. Zato, ker morajo ta podjetja zagotoviti stalno pripravljenost specializiranih kadrov in strojev, nujno potrebujejo bolj kredibilne podatke s strani MOP. Člani skupščine so še predlagali, da naj bo gradbeništvo koncentrirano pri enem ministrstvu po vzoru drugih držav.

Izvajanje ministrstva glede načrtovanih sprememb uredbe MEDO so na seji ocenili kot pravo pot, vendar so hkrati opozorili na nujnost njene čimprejšnje spremembe, saj zapletena situacija v praksi traja že 2 leti. Del gospodarstva se namreč sooča z velikim porastom stroškov za vodo. Problem je tudi, da v praksi prihaja do premajhne zavezanosti in poznavanja 11. člena uredbe MEDO, ki ureja »posebne storitve«, kamor sodi oskrba z vodo za industrijske odjemalce oz. poslovne subjekte.

Pri koncesijah za rabo vode so opozorili na problematiko formule izračuna in pozvali ministrico, da pusti »zdraviliščem dihati«, pri višini koncesij pa naj se upoštevajo primerjave s sosednjimi državami.

Člani Skupščine so danes obravnavali in sprejeli tudi Poročilo o delu GZS za leto 2015.

 

Dodatne informacije: Tajda Pelicon, 01 5898 136