1.  Zakon o inženirski in arhitekturni dejavnosti

V zaključni pripravi sta Gradbeni zakon in Zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih. ZSI, Združenje za svetovalni inženiring pri GZS (GZS-ZSI) si prizadeva, da bi z zakoni uveljavili kvalitetno izvajanje inženirskih in arhitekturnih nalog kot gospodarske dejavnosti tako na strani investitorjev kot tudi izvajalcev in v tem okvirju določili tudi pogoje za delovanje z dejavnostjo povezanih poklicev inženirjev in arhitektov. Zavzemamo se, da se zakon naslovi kot Zakon o inženirski in arhitekturni dejavnosti (ZIAD).

2.  Smernice za javno naročanje arhitekturnih in inženirskih storitev

V letu 2016 sta bila sprejeta tako novi Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), ki je za inženirske storitve uvedel obvezno oddajo del na osnovi kakovosti in cene, kot Smernice za javno naročanje arhitekturnih in inženirskih storitev, ki naročnikom pomagajo uveljaviti zakonsko obveznost upoštevanja kakovosti in cene. GZS-ZSI predlaga, da se smernice dosledno uporabljajo pri pripravi razpisnih dokumentacij za oddajo del.

3.  FIDIC

FIDIC predstavlja mednarodno prakso realizacije gradbenih pogodb. V Sloveniji imamo razmeroma veliko izkušenj z rdečo in rumeno knjigo FIDIC, skoraj nobenih izkušenj pa nimamo z belo knjigo, ki predstavlja pogodbeno razmerje med investitorjem in svetovalnim inženirjem. Pričakuje se, da bo mednarodna zveza inženirjev FIDIC v letu 2017 izdala prenovljeno belo knjigo. Namen GZS-ZSI je, da to knjigo prevedemo in jo ponudimo v širšo uporabo naročnikom, investitorjem. Prizadevali si bomo za širšo uporabo bele knjige v prihodnje.

4.  Digitalizacija v gradbeništvu in BIM

Digitalizacija v gradbeništvo je v svetovnem merilu povsem na repu. Slabša od vseh industrij na svetu je po podatkih Evropske komisije samo še naftna industrija.

Kot odgovor na takšno stanje je razvoj BIM, Building Information Modeling, ki naj bi zagotovil digitalni gradbeni sektor. Navedeno je prepoznala Evropska komisija, ki si preko EU BIM Task Group prizadeva združiti nacionalna prizadevanja v skupni in usklajen evropski pristop za razvoj boljšega, digitaliziranega gradbenega sektorja. Za dvig konkurenčnosti moramo v Sloveniji okrepiti aktivnosti digitalizacije v svetovalnem inženiringu in celotnem gradbeništvu.

5. Zlato pravilo vlaganj v prometno infrastrukturo

V GZS-ZSI smo v letu 2015 predlagali Zlato infrastrukturno investicijsko pravilo – ZIIP, ki velja tako za prometno kot ostalo državno infrastrukturo in pravi naslednje:

•       Enakomerno planiranje in realizacija na projektih prometne infrastrukture skozi daljše obdobje
•       5 ali 6 letni drsni plan (vsako preteklo leto se nadomesti z novim)
•       Enakomerna letna vlaganja v posamezne sektorje kot so ceste in železnice

V novembru 2016 je bil sprejeta resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa v RS za obdobje do leta 2030 (Nacionalni program), s katero se uvaja 6 letni drsni plan. Prvi mora biti izdelan v 6. mesecih od sprejetja nacionalnega programa in tako vsako leto.

Podpiramo pripravljena izhodišča, ki jih bomo spremljali v cilju zagotavljanja enakomernega razvoja prometne infrastrukture.

Podoben pristop je potreben tudi na ostalih državnih investicijah.

5.  Zaključek

Na strokovni posvetu o svetovalnem inženiringu, januarja 2017 na GZS, smo se seznanili (podatki Analitike GZS) s povprečnimi rezultati družb, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, za leto 2015. V večini kazalcev so bili ugotovljeni najslabši rezultati do sedaj, celotna dejavnost je še vedno v globoki krizi, ki traja že od začetka gospodarske krize leta 2008 in s tem povezanega velikega upada investicijske dejavnosti.

Veliko neravnotežje na trgu storitev med ponudbo in povpraševanjem, majhen trg, velik obseg nelojalne konkurence in dumpinške cene, vključno s kakovostjo storitev in zavzemanje državnih institucij za odpravo vseh regulacij so za dejavnost lahko usodne.

Zato v GZS-ZSI apeliramo, da se sprejme uravnotežena gradbena zakonodaja, da se uveljavi kakovostnejše oddajanje del in da se nadaljuje z aktivnostmi, ki bodo povečale investicijske aktivnosti tako javnega kot zasebnega sektorja.