Ljubljana, 8. marca 2017 – Industrija lepil in tesnilnih mas je danes zgodba o uspehu. Prispeva k razvoju gospodarstva, spodbuja trajnostni razvoj in inovacije. To je izpostavilo prek 50 udeležencev današnje 1. konference o naprednih tehnologijah lepljenja in tesnjenja v organizaciji GZS-Združenja kemijske industrije in ob podpori Evropskega združenja za lepila in tesnilne mase FEICA.

Lepila in tesnilne mase imajo danes ključno vlogo pri razvoju prebojnih in visokotehnoloških izdelkov. Namesto klasičnih tehnologij pritrjevanja (vijačenje, varjenje,…) se vse več zadev lepi. Mnogi izdelki brez lepil ne bi mogli obstajati v obstoječi obliki oz. funkcionalnosti. Tako v svetu kot v Sloveniji industrija lepil in tesnilnih mas predstavlja pomemben del kemijske industrije in je tradicionalno zelo izvozno usmerjena.

Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič je uvodoma potrdil, da predstavlja kemijska industrija enega najpomembnejših stebrov slovenskega gospodarstva, ki je ponovno v zelo dobri kondiciji. Ključno gonilo sedanjih gospodarskih rezultatov je še vedno izvoz; kar nas ohrabruje, je, da se tudi domača potrošnja izboljšuje, je dodal. Posebnega razloga za pesimizem ne vidi, je pa izpostavil, da je v razmerah, v katerih delujemo, veliko neznank in resnih nevarnosti. Politične razmere v širšem svetu povzročajo nestabilnost in previdnost. Tega se gospodarstvo zaveda. Smo na dobri poti, da bomo ugodne razmere izkoristili in bomo na morebitne nevarnosti tudi pripravljeni, je zaključil.

Marko Štrukelj, predsednik Delovne skupine za lepila in tesnilne mase pri GZS-ZKI, TKK Srpenica, je izrazil zadovoljstvo nad organizacijo prve konference o lepilih in tesnilih masah, namenjene predstavitvi njihovih možnosti, tehnologij, znanja in priložnosti. Industrijo lepil in tesnilnih mas vidi kot zgodbo o uspehu. Vstopajo tudi v industrijo varjenja in vijačenja ter ponujajo rešitve, ki so enostavnejše, boljše, trajnejše.

Generalni sekretar FEICA Philip Bruce je navedel, da evropsko združenje prek nacionalnih združenj v 16 državah, 20 neposrednih članov - podjetij ter 7 pridruženih članov - podjetij, predstavlja 800 proizvajalcev lepil in tesnil v Evropi. Ta industrija predstavlja 2 % prometa celotne evropske kemične industrije, zaposluje prek 41.000 ljudi ter letno vlaga 370 mio evrov v raziskave in razvoj. Največji evropski trg za lepila in tesnilne mase je Nemčija (15 %), sledijo Francija, Rusija, Velika Britanija in Italija. Vsaj polovica proizvedenih lepil in tesnilnih mas se porabi v industriji – prednjačijo gradbeništvo, papirna in lesna industrija ter transport, pomembna pa je tudi živilska, tekstilna oz. skoraj vsa predelovalna industrija. Posebej je izpostavil izzive, ki jih pred industrijo lepil in tesnil postavlja zahtevna evropska zakonodaja.

Karel Formanek iz multinacionalke SIKA je spregovoril o profesionalnih industrijskih rešitvah tesnjenja in lepljenja, ki jih je mogoče uporabiti na številnih področjih, med drugim v avtomobilski in transportni industriji, v orodjarstvu, v proizvodnji fasad in stekel. Poudaril je pomen reciklabilnosti izdelkov lepljenja in tesnjenja.

Dolores Kukanja iz MITOL, Tovarne lepil, je predstavila polimerizacijo, disperzijska lepila in nove aplikacije za lesno in papirno industrijo. MITOL je eden redkih proizvajalcev lepil z lastno proizvodnjo disperzij. V prihodnje pričakujejo usmerjenost v razvoj trajnostno naravnanih lepil, uporabo surovin iz obnovljivih virov ter optimizacijo v procesu lepljenja z energetskega in ekonomskega vidika.

Tehnologije lepljenja na bazi topil ter napredne prilagoditve tehnologij lepljenja glede na zakonske omejitve v industriji oblazinjenega pohištva in v čevljarski industriji je predstavil Marko Pavlič iz Helios Kemostik.

Olga  Rodman iz TKK Srpenica je prikazala novo generacijo lepil Fi-X EXPERT, ki temeljijo na hibridnih polimerih. Kombinacija nove tehnologije in uporabe kakovostnih surovin privede do najmočnejših, najhitrejših in najnaprednejših lepil z najboljšim oprijemom.

Evropski certificirani strokovnjak za lepljenje iz podjetja KOOP, Miran Zavašnik, je dejal, da lepljenje dopušča svobodo pri dizajnu, omogoča spajanje različnih materialov, tudi takih, ki se jih ne da variti ali so preveč elastični za kovičenje ali vijačenje.

***

Razvoj lepil skozi čas

Človek je »lepilo« poznal že okoli 200.000 let pr. n. š. Takrat je uporabil smolo iz brezovega lubja, s katero je kamnito konico prilepil na puščico. Za izdelavo lepil so dolga tisočletja uporabljali naravne materiale, kot so kri, živalske beljakovine, ribe, drevesne smole, naravni kavčuk, mlečne beljakovine itd.

Razvoj lepil je bil kljub večtisočletni zgodovini vse do 20. stoletja počasen. Sprva je bilo lepljenje le alternativa drugim možnostim vezave, danes pa se je razvilo v samostojen, specializiran, dostikrat boljši ali celo edini uporaben način vezave.

Z razvojem kemije je nastalo vse več novih materialov, ki jih je bilo treba lepiti, hkrati pa se je povečalo tudi število materialov, uporabnih za lepila.