Slovenija je pred zahtevno nalogo digitalnega preoblikovanja, ki je ključnega pomena za njeno prihodnost. Pomembno je, da se uvrstimo na zemljevid razvoja, ki ga kot osnovno gorivo poganja digitalizacija, je bila iztočnica za srečanje 1. Foruma slovenske digitalne koalicije.

V organizaciji Digitalna.si: Slovenske digitalne koalicije*, ki je sestavljena iz deležnikov gospodarstva, znanosti, šolstva, državne uprave, javnega sektorja, lokalne samouprave in civilne družbe je tako v torek, 4. julija 2017, v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije potekal 1. Forum slovenske digitalne koalicije.

Foruma slovenske digitalne koalicije, v katerem je sodelovalo preko 180 udeležencev iz gospodarstva, nevladnih organizacij, lokalnih skupnosti, turizma,…, so se udeležili tudi minister za javno upravo Boris Koprivnikar, ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič, državni sekretar ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti, Digitalni glasnik Marko Gobelnik ter predsednik upravnega odbora digitalne koalicije Igor Zorko.

Minister Koprivnikar je uvodoma pozdravil pripravljenost za povezovanje in sodelovanje. Ocenjuje, da aktivnosti povezovanja dajejo pozitivni učinek, ki smo si ga od samega začetka želeli. »Naloga vlade je, da ustvari okolje, v katerem bomo družba kot celota lahko tudi digitalno napredovali. V tem digitalnem napredku, počasi razbijamo tabu, da je digitalizacija nekaj kar je za računalničarje. Digitalizacija je nekaj, kar je osnova prihodnjega razvoja vsake moderne družbe. S takšnimi osnovami, kot jih  danes tudi nadgrajujejo z digitalno koalicijo dajemo ključen element za prihodnji pospešen razvoj naše države. Poleg tehnološkega razvoja ja to zelo pomembno. S pospešeno digitalizacijo se bodo vsi družbeni sistemi, podsistemi razvijali hitreje, optimizirali, bolje povezali in v mednarodnem okolju pridobili na veljavi.«

Minister Koprivnikar je v nagovoru poudaril tudi pomen ter razvoj novih znanj, funkcionalnih znanj, ki postajajo vse bolj pomembna (zanje za učenje, znanja za spremljanje tehnologij, za sodelovanje, nastopanje, povezovanje.…).

»Ko gledamo na tehnologije, jih gledamo po eni strani skozi investicije, skozi izgradnje sistemov, ki jih postavljamo v državi (računalniški oblak, komunikacijska omrežja,..), vlaganj v infrastrukturo, pa vendar je pomembna investicija v infrastrukturo sodelovanja, sodelovanja kot so digitalna koalicija, forumi, strateški svet za digitalizacijo,… Ta povezovanja nam bodo omogočila, ne le da bomo hitreje napredovali, temveč, da bomo napredovali usklajeno, sinhrono. Med seboj bomo lahko učinkovito komunicirali in iskali rešitve za probleme ter skupno dobro. Tako bomo skupno hitreje napredovali, usklajen razvoj pa bo naša prednost v prihodnosti. 

»Digitalna koalicije je odprta platforma sodelovanja, kjer so vsi dobrodošli. To ni organ, ki bo odločal. To je organ ki bo omogočal, da bomo skupaj usklajevati rešitve. Je platforma enakih deležnikov. Edino tako bomo lahko iskali dobre rešitve, o katerih se bomo dogovorili. Tako bomo lahko dosegli strateške rešitve, ki smo si jih zadali v svojih strategijah. Mej v digitalnem svetu ni. Zato si upajmo sanjati veliko«, je še zaključil minister.

Po uvodnem delu je sledil pozdrav predsednika digitalne koalicije - Digitalna.si Igorja Zorko, ki je pravtako izpostavil povezovanje, odpiranje koalicije vsem deležnikom in podpornikom. Želi si povezovanje vse leto. Ocenjuje, da ni dovolj, če vlada piše zakone, če zbornica pomaga podjetjem, če skušajo rešiti njihove probleme, če civilna družba zagovarja potrebe ljudi in njihove probleme. »Probleme je treba reševati skupaj. Ključno je razumeti probleme tako kupcev kot zaposlenih. Zaposleni in uporabniki so namreč iste osebe, kajti tudi mi vsi nastopamo v več vlogah hkrati. Razumeti moramo, da vsak od nas uporablja podobna orodja na različnih mestih in v okoljih in če bomo znali te stvari kombinirati, usklajevati, ljudi pravočasno naučiti, spodbuditi, da bodo aktivni v svojem življenju, bomo lahko uspešni kot družba. Spodbujanje razvoja in krepitev kompetenc, veščin in odpravljanje strahu je nujno. Tako bomo prepoznani kot stabilna, razvojno naravnana in uspešna država doma in v mednarodnem okolju«, je izpostavil predsednik.

Na forumu so sledile tri teme: povezovanje deležnikov v digitalnem okolju, oblikovanje razvojno spodbudnega okolja za digitalizacijo in kompetence za digitalno družbo.

Posamezne tematske sklope so povezovali Janez Križan, Jaka Repanšek, mag. Simon Delakorda in Goran Novković.

 

Ob zaključnem delu foruma so moderatorji povzeli razpravo posamičnega sklopa, ki so jim sledili še zaključni komentarji.

V razpravi je bilo moč zaznati zavedanje vseh deležnikov, da samozadostnost in odsotnost interoperabilnosti nista sestavini recepta za uspeh na poti digitalne transformacije. Deležniki prepoznavajo potrebno po vzpostavitvi enotnega ekosistema, katerega jedro mora predstavljati uporabnik in katerega gradniki morajo biti vsi deležniki.  Ocenjujejo, da je potrebno zgraditi digitalno okolje, ki bo omogočalo učinkovito digitalno poslovanje med vsemi subjekti ter bo temeljilo na vzajemnih interesih povezovanja v enovit digitalni ekosistem ter na strandardih in interoperabilnih pravilih.

Med drugim so prisotni izpostavili, da imamo v Sloveniji dovolj znanja in idej, vendar če želimo, da ta ostanejo doma, moramo biti normativno modernejša družba od konkurenčnih držav. Potreba po fleksibilnejšem normativnem okolju bo pomembna vloga Digitalne koalicije ugotavljajo, kar pomeni tudi liberalen in nerestriktiven prenos skupne evropske zakonodaje v naš pravni red. Tu je vloga digitalne koalicije zlasti v oblikovanju praktičnih predlogov za spremembo in sprejem zakonodaje, ki pa na področju digitalnega okolja ni osamljen otok, temveč del pravne celote. Zakonodaja mora biti praktična in razvojno naravnana. Preprosto moramo biti konkurenčni drugim državam članicam EU in širšemu okolju (Blockchaini so samo eden od primerov) – zakonodaja mora biti progresivna in modernejša od konkurenčnih držav.

V diskusiji je bila izpostavljana tudi varnost v digitalnem okolju in varovanje osebnih podatkov, ki je pomembna in je ne smemo zanemariti, tudi ko razmišljamo o možnostih enotne elektronske identifikacije. Ko govorimo o predpisih je potrebno vzpostaviti interdisciplinarne ekipe, ki bodo imele pred očmi prakso.

Poudarek razprave je bil tudi na digitalnih kompetencah, kjer bo potrebno dopolniti učne programe s bolj poglobljenim učenjem informatike in računalništva ter okrepiti področje vseživljenjskega izobraževanja.

Razpravljavci so zaključili, da bo na podlagi natančnih zapisov razprave in nadaljnjih aktivnosti znotraj digitalne koalicije potrebno pripraviti natančen seznam nalog, konkretnih ukrepov z roki, ki jih bo koalicija uresničevala in jim sledila.

Izpostavljene zaključke razprav so v zaključnem delu povzeli in pokomentirali še predstavniki vlade.

Slovenija se po besedah ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja na področju digitaliziranosti morda res ne umešča v skupino najuspešnejših držav EU, je pa izjemno uspešna, ko gre za merjenje napredka. Poudaril je, da mnogi projekti že dajejo prve rezultate. Po njegovih besedah je dela sicer še ogromno, zato si vlada intenzivno in učinkovito prizadeva za izboljšanje zakonodaje ter izobraževalnega in poslovnega okolja. Zbrane je pozval k iskanju postopnih rešitev in sodelovanju, ob tem pa med ključnimi področji navedel odprtost podatkov in znanja ter interoperatibilnost.

"Če smo korak pred ostalimi, dobimo tisto razvojno priložnost," je dejal in aktivnosti koalicije opredelil kot delovanje v tej smeri.

Napredek na področju digitalizacije je pohvalila tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič. Opozorila je sicer, da povprečen Slovenec, starejši od 45 let, po ugotovitvah raziskav nima dovolj tehnoloških in digitalnih kompetenc, so pa toliko uspešnejši mladi do 25. leta starosti, ki nadpovprečno izstopajo tudi v primerjavi z najrazvitejšimi državami. Ministrica je ob tem poudarila pomen vseživljenjskega učenja, ki ima veliko vrednost tudi zato, ker učenje med drugim pomeni prilagodljivost. Navedla je tudi ukrepe in projekte, ki jih ministrstvo v luči digitalizacije sprejema na področju šolskega sistema, med katerimi so tudi razvoj kompetenc učiteljev, medsebojno sodelovanje izobraževalnih institucij, krepitev inovativnih odprtih učnih okolij in dvigovanje bralne pismenosti.

Državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti je v zaključnem delu poudaril pomen strateških razvojno-inovacijskih partnerstev, s katerimi je ministrstvo po njegovih besedah nedvomno naredilo korak v pravo smer. Izpostavil je razpise, ki nastajajo v okviru partnerskega sodelovanja. Kot ključne dejavnike za uspešno delo in razvoj je navedel ustrezno infrastrukturo, spodbudno zakonodajno okolje ter kompetence tistih, ki izobražujejo, in tistih, ki znanje prejemajo.

Slovenija se po njegovih besedah v zadnjem času med drugim še posebej uspešno dokazuje na področju pametnih omrežij, kjer sodeluje z najboljšimi v svetovnem merilu. Napovedal je, da si bo vlada še naprej prizadevala za učinkovite spodbude gospodarstvu in drugim deležnikom.

*Slovenska digitalna koalicija - digitalna.si je sestavljena iz deležnikov gospodarstva, znanosti, šolstva, državne uprave, javnega sektorja, lokalne samouprave in civilne družbe z namenom skupne podpore razvoja Slovenije in izvajanja strategije Digitalne Slovenije 2020. S podpisom izjave o vzpostavitvi in sodelovanju pri Slovenski digitalni koaliciji – digitalna.si so 24. 11. 2016 k sodelovanju pristopili GZS v imenu Digitalnega partnerstva gospodarstva, ki zastopa vse deležnike iz gospodarstva, Vlada RS, Rektorska konferenca RS, Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS), Skupnost občin Slovenije, Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo ter glasnik digitalne tehnologije.