Zapri

Arhiv: Majski kolaž

Pred nami je ponovni referendum o Zakonu o 2. tiru in parlamentarne volitve. Mesec maj bo zaznamovan s političnimi igrami, ki pa se bodo neposredno in posredno srečevale s ključnimi gospodarskimi izzivi. Razvoj države, infrastruktura, privatizacija, reforme. Seveda na bistveno drugačen način kot pred štirimi leti. Razmere so se v tem obdobju zelo spremenile! 

V tokratni številki med drugim prinašamo analizo preteklega obdobja in predstavljamo nekatere poudarke iz programov političnih strank. Pred prejšnjimi volitvami smo kot ključne probleme videli javni dolg, prenizko rast gospodarstva, prenizek izvoz, veliko brezposelnost (skoraj 130.000 brezposelnih), prezadolženost gospodarstva in previsoke obrestne mere, nekonkurenčne pogoje poslovanja, ki so se odražali v izjemno nizki boniteti države. Danes prihajajo v ospredje razvojna vprašanja, demografske spremembe, inovativnost in sodelovanje gospodarstva in znanosti. 

Seveda pa bo maj zaznamovan tudi s ponovnim referendumom o Zakonu o 2. tiru. Odveč je ponovno utemeljevati, kako Slovenija poleg kompetenc in inovativnosti potrebuje tudi ustrezno infrastrukturo, ki nam, ko je govora o želežniški, ne le ni v  čast, temveč neposredno zavira normalen razvoj. Ampak zakonodaja ostaja taka, kot je in jo je treba spoštovati, zato je problem, ker tudi tega primera nismo izkoristili za premislek o zapletenosti in neustreznosti zakonskih okvirov, ki veljajo za opravljanje gospodarskih dejavnosti v Sloveniji. 

Pred štirimi leti smo se ukvarjali s privatizacijo velikih državnih podjetij, za katero smo se kot država zavezali, če smo se hoteli izogniti bankrotu. V tokratni številki objavljamo intervju s predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom in ugotavljamo, da je NLB Skupina lani ustvarila 225,1 milijona evrov čistega dobička, banka pa 189,1 milijona evrov. Na vprašanje, ali bo NLB res namenila dobiček banke za izplačilo dividend, Brodnjak odgovori, da si zaposleni v NLB želijo maksimirati vračilo državne pomoči, saj se zavedajo odgovornosti, ki jo nosi pomoč in obveznosti, da jo banka vrne. Vrne jo lahko preko dveh možnih vzvodov: izplačila dividend in s kupnino iz privatizacije. Glede obeh so naredili vse, kar je bilo mogoče, tako da je banka danes že pripravljena za prodajo po ugodnih vrednotenjih, s čimer bi se vračilo državne pomoči maksimiralo. Seveda pa je vzvod odločanja drugje, verjetno tudi tam ne, kjer bi moral biti, temveč neposredno pri nosilcih politične moči, ki se ne  kažejo v ospredju. 

Prinašamo tudi poročilo s 1. Nacionalne konference o internacionalizaciji gospodarstva. V Kongresnem centru Brdo se je  preko 300 gospodarstvenikom pridružilo kar precej politikov, z odhajajočo Vlado na čelu. Čeprav so vsi po vrsti peli slavo slovenskemu izvozu, ki vleče naprej celotno gospodarstvo in državo, niso mogli preslišati tudi vrste kritičnih opozoril. Od tega, da je potrebno okrepiti programe za promocijo države in gospodarstva na tujih trgih do podhranjenosti strokovnih ekip, ki v dobri polovici ambasad ne premorejo niti enega ekonomskega predstavnika. 

Ker 5. maja mineva 200 let od rojstva Karla Marxa, predstavljamo tudi  njegovo zajetno biografijo Revolucionar in njegov čas. Ta nikakor ni slavospev velikemu mislecu in še manj romantično zasledovanje njegovih idej o družbenih spremembah. Ampak je celovita analiza miselnih in družbenih tokov določenega časa. Marsikatera njegova misel je še danes zelo aktualna kot tudi, da s socialnim inženiringom, ki ga je napovedoval, v razmerah izjemnega tehnološkega razvoja in globalizacije ne moremo rešiti problemov, ki vse to spremljajo.

Fotogalerija





 

Arhivi

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.