Celje, 12. septembra 2018 – Na današnji seji Upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so člani UO razpravljali o makroekonomski sliki koalicijske pogodbe. Izrazili so zaskrbljenost nad nekaterimi rešitvami, ki jih predvideva, saj so te oblikovane na predpostavki nadaljevanja podobno visoke gospodarske rasti, kot jo imamo danes. Na seji so bili imenovani tudi trije strateški sveti GZS.

Boštjan Gorjup, predsednik GZS, je uvodoma dejal, da je nova koalicijska pogodba pomemben vladni usmeritveni dokument, ki bo močno vplival tudi na poslovanje gospodarstva v prihodnjih letih. Izrazil je zaskrbljenost nad nekaterimi rešitvami, ki jih predvideva, saj so nekatera določila v nasprotju s pričakovanji o prihodnjih makroekonomskih razmerah. Nihče si ne želi podobnih ukrepov kot po prejšnji gospodarski krizi, ki so še posebej prizadeli domače povpraševanje in poglobili krizo. Treba se je sistematično pripraviti na spremenjene makroekonomske pogoje, je dejal, izpostavil pa je tudi nujnost vodenja odgovorne in proticiklične fiskalne politike.

Prof. dr. Anže Burger iz Centra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede je izpostavil nekaj manjših prednosti, praviloma pa je bil kritičen do koalicijske pogodbe. Tako je navedel, da bodo predvidena finančna sredstva za skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu le zameglila večje probleme, s katerimi se v zdravstvu soočamo. Tudi kadrovska krepitev na primarni ravni zdravstva po njegovem mnenju ni pravi ukrep, saj ni problem premalo zaposlitev, ampak preslaba organizacija. Predlagal je uvedbo konkurence pri obveznem in dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, namesto da se dopolnilno ukine in prenese na ZZZS. Načrtovani dvig prispevne stopnje PIZ za delodajalce v stopnji 0,8 odstotne točke dviga za delodajalce letno ocenjuje kot zgrešen ukrep. Vsak davek se namreč prelije tudi na delojemalce, predvsem tiste, ki so bolj zamenljivi. Univerzalni temeljni dogodek je označil kot »nor predlog«, ki v realnosti ne deluje. Namesto predvidenega dodatnega financiranja vzgoje in izobraževanja (300 mio evrov) predlaga reformo izobraževanja med drugim v smeri uvedbe krajših, bolj aplikativnih programov, ki so bolj povezani z gospodarskimi potrebami. Kritičen je bil tudi do vključitve osebnih prihodkov iz kapitala in rent v dohodninsko osnovo, kar je po njegovem mnenju izrazito problematično, saj lahko podvoji obdavčitev tega vira dohodka. Gospodarstvenikom je svetoval, da naj ne pristanejo na identitetno politiko delitve na delo in kapital. »Švica ni postala Švica zaradi prerazdeljevanja, temveč zaradi rasti gospodarstva«, je bil jasen. Opozoril je tudi na problem strukturnega primanjkljaja, ki ga je nujno znižati.

Generalna direktorica GZS mag. Sonja Šmuc je spregovorila o aktivnostih GZS v tem obdobju. Posebej je izpostavila, da smo doživeli močan preobrat od zmernega optimizma pred volitvami do sedanje bojazni, ko se vračamo v »fazo aktivnega branjenja«, da se nekatere škodljive ideje ne bodo udejanjali in se razmere ne bodo še poslabšale. Davčni sistem in javni sektor je označila kot najbolj kritični področji v naslednjem obdobju.

Upravni odbor GZS je imenoval strateški svet GZS za kadre, izobraževanje in trg dela, Strateški svet za davčni sistem in Strateški svet za investicije in gradbeništvo.