Ljubljana, 5. december 2018 – Člani UO GZS so na današnji seji razpravljali o minimalni plači. Ocenili so, da šok terapija, kot jo pomeni trenutni predlog novele zakona o minimalni plači, ni potrebna in bi povzročila nepredvidene posledice. Zato so zagovarjali redno letno usklajevanje, izločanje dodatkov naj bi se izvedlo postopoma od leta 2020 dalje. Izločitev dodatka na delovno dobo pa za gospodarstvo ni sprejemljiva. UO je na seji imenoval tudi Strateški svet GZS za kolektivno dogovarjanje/ bipartitni socialni dialog.

Pred sejo Upravnega odbora GZS so se predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in Konfederacije sindikatov Slovenije - Pergam na povabilo vodstva GZS sestali s predsednikom GZS Boštjanom Gorjupom in generalno direktorico GZS Sonjo Šmuc. Izmenjali so si stališča glede usklajevanja minimalne plače. Predsednik GZS Boštjan Gorjup je po srečanju v izjavi za javnost ponovno poudaril, da se zavzemamo za oblikovanje srednjeročnega socialnega sporazuma, v okviru katerega bi opredelili vprašanja gibanja plač glede na rast produktivnosti. V okviru socialnega dialoga se bodo po njegovih besedah našle najboljše rešitve.

Na seji UO GZS, ki je sledila, so člani razpravljali o minimalni plači. GZS ocenjuje, da je v tem trenutku okoli 38.000 zaposlenih, ki prejemajo minimalno plačo, vsaj še okoli 20.000 jih prejema do 20 evrov višjo plačo, je povedal glavni ekonomist pri Analitiki GZS Bojan Ivanc. Po številu prejemnikov minimalne plače izstopa javni sektor, trgovinska dejavnost, zaposlovalne dejavnosti in gradbeništvo. V drugih evropskih državah je pojavnost po sektorjih precej podobna. Pojasnil je, da bi imel načrtovani dvig minimalne plače sicer določene pozitivne posledice, kot npr. verjetno višjo potrošnjo zaradi večje nagnjenosti prebivalstva k trošenju, spodbujanje podjetij k izboljšanju učinkovitosti poslovanja, povečano razliko do višine socialne pomoči, kar bi spodbudilo številne nezaposlene k iskanju dela, pa tudi večje prilive v proračun države (prispevki in dohodnine) zaradi administrativnega dviga minimalne plače. Po drugi strani pa bi ta dvig imel številne negativne posledice. Tako bi se podjetjem znižal razpoložljivi delež za variabilno nagrajevanje, povečalo bi se nezadovoljstvo zaposlenih na dnu plačne lestvice, kar bi posledično negativno vplivalo na produktivnost. Pričakovati bi bilo selitev delovno-intenzivnih dejavnosti ob naslednji gospodarski krizi ter manjše zaposlovanje ranljivih skupin delavcev. Povečali pa bi se tudi tako stroški plač za državo, ki najverjetneje dvigujejo davčna bremena gospodarstvu, kot stroški poslovanja za majhne podjetnike, ki zaposlujejo svoje družinske člane.

Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc je dejala, da ima Slovenija kot članica Mednarodne organizacije dela obvezo, da mora pomembne vsebine, kot je minimalna plača, reševati v okviru Ekonomsko-socialnega sveta. To je bilo tokrat zaobideno.

UO GZS je podprl predloge za ublažitev novele Zakona o minimalni plači. Hkrati pričakuje do 1. junija 2019 od Vlade RS zakonske rešitve za razbremenitev stroškov dela v višini vsaj 250 milijonov evrov.

Na seji je UO GZS imenoval Strateški svet GZS za kolektivno dogovarjanje/bipartitni socialni dialog ter podprl stališča in predloge Strateškega sveta GZS za davke glede kratkoročnih ukrepov na področju davkov s poudarkom na razbremenitvi stroškov dela, pravične obdavčitve nepremičnin in razvojno naravnanih davčnih spodbud za podjetja. Sprejel je tudi predlog Integralnega plana GZS za leto 2019 in ga predlagal v potrditev Skupščini GZS.