Ljubljana, 16. januar 2019 – Dan po glasovanju v britanskem spodnjem domu in zavrnitvi predloga sporazuma o brexitu je na GZS potekal seminar o nadaljnjih korakih poslovnega sodelovanja. Dogodek, katerega se je udeležilo prek 120 gospodarstvenikov, so organizirali Britansko-slovenska gospodarska zbornica, Britansko veleposlaništvo v Ljubljani in Gospodarska zbornica Slovenije.

Sophie Honey, britanska veleposlanica v Sloveniji, je dejala, da današnji dogodek potrjuje trdne temelje za gospodarsko sodelovanje med Združenim kraljestvom in Slovenijo. Ostajajo številne priložnosti tudi za prihodnje sodelovanje, predvsem v nišnih področjih. Zavzela se je za vnos čim več jasnosti v poslovanje, kar bi podjetjem pomagalo pri prilagajanju prihodnji ureditvi. Zagovarja zagotovitev nadaljnjega, uspešnega sodelovanja. Glede včerajšnjega glasovanja je uporabila pregovor, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha.

Dr. Jure Stojan iz Inštituta za strateške rešitve je spregovoril o priložnosti za prihodnje bilateralno poslovanje. Čeprav je Slovenija relativno mlado gospodarstvo, že desetletja posluje z britanskimi podjetji. Obe gospodarstvi delujeta v globalnih verigah. Po njegovi oceni je imelo članstvo v EU le majhen vpliv na bilateralno sodelovanje.

Sledila je okrogla miza, na kateri so udeleženci soočili mnenja in poglede na prihodnje dogajanje o brexitu. Veleposlanica Sophie Honey je navedla možne naslednje korake britanske vlade. Po besedah prof. dr. Mojmirja Mraka, Ekonomska fakulteta, bo na srednji rok zelo pomembno, ali bo trdi brexit, če bi do njega prišlo, potekal v bolj pozitivnem ali negativnem političnem vzdušju. Ni povsem prepričan, da bo Združeno kraljestvo, ki ima še vedno možnost, da odstopi od brexita, tudi dejansko zapustilo EU. Predsednik uprave Prve kreditne zavarovalnice Sergej Simoniti, meni, da bi se v primeru trdega brexita povečalo število stečajev v Združenem kraljestvu za 14 odstotkov. Največ negativnega vpliva bodo začutile Nizozemska, Danska in Irska. Glede Slovenije vidi največjo nevarnost za podjetja, ki izvažajo v Združeno kraljestvo, predvsem za avtomobilsko industrijo. Luka Berger, direktor, Flexkeeping glede prihodnjih scenarijev ni preveč zaskrbljen. To je potrdil tudi Janez Novak, RLS Merilna tehnika. V njihovi dobaviteljski verigi ne pričakuje sprememb, vsaj ne na kratek rok. Na dolgi rok pa so spremembe odvisne od političnih odločitev.
Vodja sektorja za bilateralno gospodarsko sodelovanje na MZZ Iztok Grmek, je dejal, da je najboljše zagotovilo za prihodnje odnose, da gre pri EU in Združenem kraljestvu za ključne partnerje. V vsakem primeru Združeno kraljestvo ostaja del Evrope. Gre za drugo najpomembnejše gospodarstvo v Evropi in peto najmočnejše globalno.