Zapri

Arhiv: Izpod peresa glavnega ekonomista

27. januar do 2. februarja 2019

Italija v recesiji?

Četrtkova preliminarna objava BDP za nekaj ključnih držav območja evra je medijsko odmevala predvsem zaradi tega, ker je Italija vstopila v tehnično recesijo. Če smo povsem natančni, gre za zorni kot, saj je bila medletna rast v obeh zadnjih četrtletjih pozitivna; tudi zaradi ugodnega koledarske učinka (2 delovna dneva več v zadnjem četrtletju 2018 kot v predhodnem obdobju v 2017). Zaradi naše ocene, da gre bolj kot ne za del statistične napake ter da gospodarska rast ostaja anemična, nad objavo nismo presenečeni. Nekateri vodilni indikatorji so namreč nakazovali na tak razplet. Ključni dejavnosti, kjer je upadla dodana vrednost, sta bili kmetijstvo in industrija, medtem ko so bila gibanja v storitvah pozitivna. V industriji in gradbeništvu so se skrčile predvsem zaloge, kar samo po sebi še ni znamenje za preplah, medtem ko je bil prispevek izvoza k rasti BDP pozitiven. Italijanski izvoz je močno odvisen tudi od povpraševanja v Franciji, ki je bilo zaradi protestov rumenih jopičev v zadnjem četrtletju šibkejše.

V italijanskih medijih so se pojavile špekulacije, da nizka realna rast v kombinaciji z znižanjem inflacije pomeni nevarnost, da bo država morala znižati porabo za 20 mrd EUR, kar pomeni dodaten negativen vpliv na gospodarsko rast. V tej nehvaležni situaciji je najbolj verjetno, da bo Evropska komisija dopustila Italiji nekaj manevrskega prostora, odkupe državnih obveznic pa še ne bo ukinila tako hitro kot tudi ne bo pohitela z zviševanjem kratkoročne obrestne mere. 

Slovenski izvozniki lani s krepko rastjo izvoza v Italijo

Izvoz Slovenije v Italijo se je v lanskem letu povečal za petino, medletna rast pa se je novembra umirila na 6,5 %. Povečal se je predvsem izvoz naftnih derivatov in elektrike (to pomeni relativno malo ustvarjene dodane vrednosti v izvozu, ker gre za trgovino) kot tudi vozil (večja dodana vrednost). Slovenski izvoz tako ohlajanja v Italiji doslej ni začutil. Januarska anketa o razpoloženju v italijanskem gospodarstvu je pokazala, da se je razpoloženje pri italijanskih potrošnikih in v gradbeništvu zopet povečalo, poslabšalo pa se je razpoloženje v industriji in storitvah. Petkova objava (1. februar) italijanskih nabavnih menedžerjev je potrdila, da je italijanska industrija najbolj prizadeta dejavnost, ki podobno kot v drugih članicah EU beleži nižja svetovna naročila. Razpoloženje je bilo na pet-in-pol letnem dnu, prvič po štirih letih pa se je zaposlenost znižala. Slovenske družbe, ki so usmerjene v končne kupce na italijanskem trgu, bodo tako imele manj težav zaradi gospodarske situacije, več pritiska pa bo sčasoma čutiti v vrednostnih verigah proizvodnje. Ti pritiski so sicer prisotni v celotni regionalni avtomobilski verigi.

Brexit čedalje bolj kaotičen

Medijske objave ter uradna komunikacijska sporočila o brexitu so vse bolj zmedene. Britanska stran želi obnovo pogajanj, medtem ko jo evropska stran zaenkrat zavrača. Osrednje odprto vprašanje je revizija mejnega dogovora z Irsko, ki bi lahko povzročila velike težave za notranji evropski trg (možnost zlorab). Severna Irska ima dolgo tradicijo nespoštovanja zakonodaje na področju mejnega nadzora, zato je Evropska komisija upravičeno skeptična do tega, kako bodo Britanci preprečevali tihotapljenje blaga.

Dogodki v naslednjem tednu: veliki dialog v Franciji

Macronova obljuba volivcem o velikem javnem dialogu o reformah v državi bi lahko vodila do referenduma v maju ali znižanja števila poslancev. Vsekakor politična negotovost v Franciji ne bo delovala pozitivno na rast v območju evra. Nemška razprava o zapiranju termoelektrarn in združitev dveh nemških investicijskih bank še vedno odmevata v Evropi ter prinašata mešane odzive. Skepticizem je velik predvsem pri evropski industriji, ki se boji manjše stabilnosti električnega omrežja in višjih cen ter pri evropskem protimonopolnem organu, ki bi najverjetneje lahko blokiral združitev Alstoma in Siemensa ali pa predlagal korektivne ukrepe, ki bi jih družbi težko naslovili.

Bojan Ivanc, CFA, CAIA

glavni ekonomist pri Analitiki GZS

 

 

TOP 3 aktualne napovedi

Napoved 1: 20-odstotna verjetnost za uvedbo ameriških carin na evropska vozila

Napoved 2: 50-odstotna verjetnost, da ECB v 2019 ne dvigne centralne obrestne mere (25 o.t. več kot prejšnji teden)

Napoved 3: 60-odstotna verjetnost, da (nominalna) rast izvoza (blaga in storitev) v Sloveniji preseže 3 % v 2019

 

Fotogalerija





 

Arhivi

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.