Skupščina o poslovanju GZS v letu 2018

Ljubljana, 8. maj 2019 – Na današnji zadnji seji Skupščine GZS v tem 4-letnem mandatu so člani sprejeli Letno poročilo GZS za leto 2018. Obravnavali so tudi tekoče aktivnosti Gospodarske zbornice Slovenije ter predlog Socialnega sporazuma za prenovo plačnega sistema. Poleg tega se je Skupščina GZS seznanila tudi s stališči UMAR glede izvajanja Strategije razvoja Slovenije 2030 kot tudi z vplivi morebitnega trdega brexita in zaostrovanja mednarodnih trgovinskih odnosov na Slovenijo.

Skupščina GZS je obravnavala in sprejela letno poročilo GZS 2018, ki sta ga predstavila generalna direktorica GZS Sonja Šmuc in izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček.

Generalna direktorica je med ključnimi dosežki GZS v lanskem letu izpostavila razbremenitev nagrade za poslovno uspešnost plačila dohodnine do višine 100 % povprečne plače; kompetenčne modele za razvoj kadrov v okviru več sripov; razširitev vajeništva na 12 programov s še enkrat večjim vpisom dijakov kot leto prej; pa tudi sklenitev dveh novih kolektivnih pogodb dejavnosti - za trgovine ter gostinstvo in turizem. Med novostmi je navedla štiri strateške svete, in sicer za kadre, investicije in gradbeništvo, kolektivno dogovarjanje ter kadre. V lanskem letu je bilo tudi oblikovanih 5 regionalnih vstopnih SPOT točk svetovanje ter Zavod Digitalno Inovacijski Stičišče Slovenije (Digital Innovation Hub Slovenia) kot enotna nacionalna točka za podporo digitalizacije slovenskega gospodarstva (MSP) in širše družbe.

Poslovanje GZS je bilo v lanskem letu bistveno boljše od planiranega, je pojasnil Mitja Gorenšček. Dosežen rezultat v višini okoli 440.000 evrov je posledica zavzetega dela zaposlenih, kar se je odrazilo v bistveno višjih prihodkih, ter dobrega obvladovanja stroškov. Poslovni izid je toliko bolj razveseljiv, ker je bil prvič po letu 2007 dosežen brez dezinvestiranj.

V nadaljevanju je Sonja Šmuc člane Skupščine seznanila z glavnimi aktivnostmi zbornice v zadnjem obdobju. Pri tem je med drugim izpostavila področje trga dela in kadrovske vrzeli. Navedla je predstavitev karierne platforme v okviru SRIP MATPRO pristojnim ministrom; konec marca izvedeno strateško konferenco Za večjo zaposlenost generacije 55+; med aktivnostmi karierne orientacije mladih pa na začetku aprila organiziran Festival vajeništva ter Potujočo razstavo poklicev prihodnosti po osnovnih šolah. Povedala je, da je Strateški svet za kadre obravnaval problematiko naraščajoče bolniške odsotnosti. Dotaknila se je aktivnosti na področju kolektivnih pogodb dejavnosti, zakonodaje, pa tudi na področju internacionalizacije, kjer je bilo v obdobju od decembra 2018 izvedenih kar 22 dogodkov.

 

Člane skupščine je seznanila z dogajanjem, povezanim z novelo zakona o minimalni plači ter napovedala posvet GZS na temo problematike minimalne plače, ki bo 23. maja. Predstavljen je bil tudi predlog Socialnega sporazuma za prenovo plačnega sistema, ki ga bo ponovno obravnaval tudi Strateški svet za kolektivno dogovarjanje.

Skupščina je prisluhnila tudi stališčem UMAR glede izvajanja Strategije razvoja Slovenije 2030, vplivov morebitnega trdega brexita in zaostrovanja mednarodnih trgovinskih odnosov na Slovenijo. Kot je povedal predsednik Skupščine GZS Radovan Bolko, so za GZS znotraj dvanajstih ključnih razvojnih ciljev do leta 2030, navedenih v publikaciji UMAR Poročilo o razvoju, najbolj zanimiva področja gospodarske stabilnosti, konkurenčnega in družbeno odgovornega podjetniškega in raziskovalnega sektorja ter vključujoč trg dela in kakovostna delovna mesta.

Marijana Bednaš, v.d. direktorice Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, je predstavila znižano napoved za svetovno gospodarsko rast ter tudi za evropsko gospodarstvo. Recesije v Sloveniji ali Evropi ni pričakovati, bolj pa so prisotne negotovosti. Rast zasebne potrošnje in gradbeništva bosta v Sloveniji prispevali k višji gospodarski rasti na srednji rok (nekoliko nad 3 %). Med tveganji so protekcionistični ukrepi ZDA najbolj izraziti za Slovenijo preko posrednega učinka, preko vpliva na globalne verige vrednosti, v katere je slovensko gospodarstvo vključeno. V Sloveniji bo čedalje bolj čutiti pomanjkanje delovne sile. Dvig minimalne plače bo k splošni rasti plač v 2019 prispeval 0,5 odstotne točke, v 2020 pa okoli 1 odstotno točko. V obeh letih naj bi se sicer povprečna plača okrepila za več kot 5 %. Dvig produktivnosti in prilagoditev spremenjenim demografskim spremembam sta glavna izziva razvoja Slovenije v prihodnje.

Ob zaključku zadnje seje skupščine v tem mandatu je predsednik GZS Boštjan Gorjup izrazil zadovoljstvo, da je prišlo do pomembnega premika pri temeljih GZS. »Imamo pozitivno poslovanje, tudi bistveno boljše in urejene odnose s samostojnimi gospodarskimi zbornicami«, je dejal in dodal, da smo s partnerskim načinom dela dosegli bistvene premike na področju zakonodaje v gradbeništvu, zakonodaje glede stroškov dela. Postavljeno imamo strategijo do leta 2025, sprejeto na Vrhu slovenskega gospodarstva 2017. Ta cilja na 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega zato, ker je nujno zmanjšati razvojni zaostanek, sicer bomo zgubili človeški, posledično pa tudi finančni kapital. To mora biti naša zaveza, je bil jasen. Želi si, da bo GZS prepoznavala ključne izzive tudi v prihodnosti in delala na fokusnih področjih, kot so kadrovski izzivi, še boljše poslovno okolje, ter da bomo vsi težili k skupnemu cilju. Le na tak način bomo uspeli.