KOMENTAR GZS

Minimalna plača v Sloveniji že sedaj dosega evropske cilje

3. 7. 2019

 

V Državnem svetu RS danes poteka razprava in glasovanje o dopolnitvah zakona o minimalni plači, ki s 1. januarjem 2020 iz minimalne plače izloča vse dodatke, vse oblike uspešnosti ter dejansko spreminja uveljavljeno definicijo minimalne plače. S tem pa vpliva tako na njen izrazit dvig (med 6,1 in 20 %), kot na plačne modele v podjetjih.

Minimalna plača v višini 60 % povprečne plače

V evropskih krogih že dalj časa potekajo razprave o uvedbi splošnega standarda minimalne plače v višini 60 % povprečne plače v posamezni državi. Vendar med državami o tem še ni soglasja.

Če bi naša minimalna plača vključevala vse plačne elemente, bi njen delež že sedaj znašal 59 – 60 % povprečne plače. Slovenija torej ta pogoj, za razliko od vseh drugih evropskih držav, že sedaj izpolnjuje.

V letu 2018 je bila Slovenija z razmerjem 54,1 % na prvem mestu v EU po deležu minimalne plače glede na povprečno plačo. S 1. 1. 2020 se bo razmerje med minimalno in povprečno plačo dvignilo še za 1 odstotno točko na 55 %. Minimalna plača skupaj z ostalimi mesečnimi prejemki, do katerih so zaposleni upravičeni, že sedaj bistveno presega prag tveganja revščine in je 37 % nad ugotovljenimi minimalnimi življenjskimi stroški. Če bi k temu prišteli še regres za letni dopust, bi se razlika še bolj povečala.

Manjši delež prejemnikov minimalne plače

Iz zadnjega poročila Eurofunda (Minimum wages in 2019 - Annual review) o minimalni plači izhaja, da je v Sloveniji število prejemnikov najnižjih plač (ki prejemajo do 1,1-kratnika minimalne plače), bistveno nižje kot v drugih evropskih državah. Pri nas jo prejema okoli 7 % zaposlenih, v državah EU pa povprečno 11,4 %.

 

Pomen dodatka na delovno dobo
Dodatek na delovno dobo predstavlja pomemben delež med vsemi dodatki v izplačani plači, saj znaša 5-10 % bruto mase plač (bruto 1) in je odvisen predvsem od starostne strukture zaposlenih. Izločitev dodatka na delovno dobo iz definicije minimalne plače za nekatera, predvsem delovno intenzivna podjetja, pomeni, da bodo morala krčiti obseg poslovanja oziroma bo lahko ogrožen tudi njihov obstoj in z njim povezana delovna mesta. Tudi na ravni posameznika uvaja izločitev dodatka na delovno dobo diskriminacijo med zaposlenimi na enakih delovnih mestih. Dva zaposlena, prejemnika minimalne plače, bosta tako lahko v naslednjem letu zaradi te zakonske spremembe precej različno plačana, ker bo razlika posledica starosti ali drugega specifičnega položaja zaposlenega, tudi če bosta sicer enako produktivna. Zato podpiramo predlog, da se dodatek za delovno dobo ne izloči iz definicije minimalne plače.

Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS: »Nasprotujemo noveli zakona o minimalni plači, ki bo prizadela predvsem ranljive posameznike in podjetja. Zato si želimo, da bi danes v Državnem svetu RS prevladala treznost in bodo svetniki izglasovali ustrezne dopolnitve zakona o minimalni plači.«