Ljubljana, 20. novembra 2019 – Uvedba raziskovalnih vavčerjev in podpora zaposlovanju mladih raziskovalcev v podjetjih, izdelava Karierne platforme za dolgoročno načrtovanje kompetenc prihodnosti, sprejem ciljev in strategije povečanja ugleda blagovne znamke Made in Slovenia ter načrtna debirokratizacija države so ključni ukrepi za prihodnje razvoj Slovenije, je izpostavilo prek 450 vodilnih predstavnikov gospodarstva, politike in drugih javnosti na današnjem 14. Vrhu slovenskega gospodarstva. Na Vrhu, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), so predstavniki gospodarstva, vlade in znanosti podpisali posebno izjavo za Slovenijo 5.0.

 

Izjemno hiter razvoj znanosti, industrija 4.0 in umetna inteligenca predstavljajo izzive in priložnosti za razvoj v Sloveniji, je uvodoma dejal predsednik GZS Boštjan Gorjup in dodal, da se »zavedamo svoje odgovornosti pri doseganju zastavljenih razvojnih ciljev, ki bodo zagotovili dostojno življenje vsem generacijam.« Že pred  dvema letoma je bil na vrhu gospodarstva sprejet cilj, do leta 2025 ustvariti 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega in 50 milijard izvoza. Izrazil je prepričanje, da je mogoče gospodarstvo, znanost in politiko povezati v koalicijo za trajnostni razvoj z namenom uporabe dosežkov znanosti in gospodarstva za reševanje problemov človeštva pri prehrani, zdravju, izobraževanju, bivanju, mobilnosti, ohranjanju okolja in socialni vključenosti. »Ker se zavedamo, da razvoj sam od sebe ne bo pripeljal do uresničitve ambicioznih načrtov, bomo vsak na svojem področju izvajali ukrepe, ki nas bodo popeljali do družbe trajnostnega razvoja, do Slovenije 5.0. Gospodarstveniki ponujamo roko za koalicijo za prihodnjo Slovenijo, za družbo trajnostnega razvoja, ki zagotavlja visoko kakovost življenja vsem našim državljanom,« je še dodal.

Včasih se mi zdi, da sem ves čas med vami, kar pomeni, da želimo sodelovati, delati skupaj, zlasti pa skupaj uresničevati slogan Slovenija gre naprej, je povedal predsednik Vlade RS Marjan Šarec. Proračuna za leti 2020 in 2021, ki sta v sprejemanju, bosta začrtala nadaljnji razvoj Slovenije, in predstavljata pogoj, da država nemoteno deluje in opravlja svoje naloge. Po njegovih besedah je pomemben tako javni sektor kot gospodarstvo. Če bomo imeli dobro delujoče gospodarstvo, če bomo uspeli ohraniti višjo gospodarsko rast od evropskega povprečja, bomo slogan lahko tudi uresničevali. Vlada bo nadaljevala z ukrepi, ki bodo gospodarstvu prijazni, je še dodal.  

Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc je spregovorila o trenutnih gospodarskih razmerah, preteklih gospodarskih dosežkih in prihodnjih izzivih. Poudarila je, da je lahko gospodarstvo ponosno na rezultate in dosežke zadnjih šest let. Po drugi strani pa je opozorila na posledice, ki jih bo povzročil sprejeti zakon o minimalni plači, pa tudi na rastoče socialne izdatke. Transferji gospodinjstvom in posameznikom so se v zadnjem letu povečali za 400 mio eur, v zadnjih petih letih pa kar za 1 mrd evrov. Pri vrednosti vlaganj smo še vedno pod dolgoletnim povprečjem ter pod povprečjem EU. Po doseženem dnu v letu 2015 (pri 18 % BDP) se investicije zopet povečujejo. Čas za investiranje je dober, je dejala. Tudi pri vlaganjih v RR vidi velike rezerve. Slovenija je po indeksu digitalnega gospodarstva pod povprečjem EU-28, kar šibi našo prihodnjo rast produktivnosti. Pri inovativnosti smo padli iz skupine močnih inovatork v skupino zmernih inovatork. Cilj mora biti, da se ponovno prebijemo med bolj inovativne države, je dejala. Da lahko Slovenija uspešno napreduje ter zmanjšuje razliko do razvitosti EU, so ključnega pomena ukrepi na področju raziskav, razvoja in inovativnosti, vodenja ljudi in razvoja kadrov ter ugleda in blagovne znamke. Poleg tega pa so potrebne tudi spremembe pri umeščanju objektov v prostor, ravnanju z odpadki, na področju infrastrukture in energetskega prehoda. Zavzela se je za večjo spodbudo dualnemu izobraževanju, saj je pomembno okrepiti spretnosti tudi pri srednjem tehničnem kadru. Za uspešen razvoj namreč potrebujemo celotno paleto kadrovskega potenciala. Potrebujemo in zahtevamo učinkovit javni sektor ter učinkovito korporativno upravljanje, je še dodala.

Na današnjem Vrhu so predstavniki gospodarstva, vlade in znansoti podpisali Izjavo za Slovenijo 5.0. »Z letošnjim Vrhom gospodarstva sporočamo našim članom in širni javnosti, da vemo, kam in po kakšni poti gremo in da tudi zmoremo prispevati levji delež k našemu razvoju. Kot družbo trajnostnega razvoja vidimo Slovenijo 5.0., katere cilj je ustvariti sobivanje med virtualnim in realnim svetom, uravnotežiti gospodarski in socialni razvoj ter ustvariti boljšo in udobnejšo družbo za vse ljudi,« je pred podpisom dejala generalna direktorica GZS Sonja Šmuc. Zato je, kot je dodala, GZS predlagala sprejem izjave Slovenija 5.0, ki ima predvsem simbolni pomen.

 

V izjavi so podpisniki - predsednik GZS Boštjan Gorjup, gospodarski minister Zdravko Počivalšek, minister za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Jernej Pikalo, rektor ljubljanske Univerze prof. dr. Igor Papič ter direktor Kemijskega inštituta prof. dr. Andrej Anderluh - med drugim zapisali, da vidijo Slovenijo 5.0 kot uspešno, na znanju in visoki dodani vrednosti slonečo družbo, kjer ustvarjalno uporabljamo umetno inteligenco in najsodobnejše znanstvene dosežke za nadaljnji družbeni in  socialni razvoj. Zavezali so se, da bodo v gospodarstvu povečali vlaganja v razvoj in inovativnost, v posodobitve procesov ter skrb za okolje. Politika bo omogočila dolgoročna vlaganja v znanost, raziskave in razvoj ter s transparentnim delovanjem in čim manj birokratskih zapletov omogočala raziskovalnim institucijam in podjetjem učinkovitejše poslovanje in prenos znanja. Znanost pa bo krepila tako bazična raziskovanja kot povezovanje z gospodarstvom pri aplikativnem raziskovanju in skrbela za razvoj karov, ki bodo nosilci prihodnjega razvoja Slovenije.

 

GZS je še pred Vrhom pripravila anketo o predlogih ukrepov na področjih raziskav in razvoja ter inovativnosti, vodenja ljudi in razvoja kadrov ter ugleda in blagovnih znamk, saj so tam nujno potrebne spremembe in premiki. Možno je bilo predlagati tudi druge ukrepe. Na samem vrhu so udeleženci kot najpomembnejše, ključne ukrepe za nadaljnji gospodarski razvoj izglasovali uvedbo raziskovalnih vavčerjev in podporo zaposlovanju mladih raziskovalcev v podjetjih, izdelavo Karierne platforme za dolgoročno načrtovanje kompetenc prihodnosti v podjetju in družbi, sprejem ciljev in strategije povečanja ugleda blagovne znamke MADE IN SLOVENIA ter načrtno in sledljivo debirokratizacijo države – »poenostavljamo za vas«. Seveda pa si bomo prizadevali tudi za uresničevanje naših drugih predlogov, je ob tem dejal izvršni direktor GZS Samo Hribar Milič.

 

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je potrdil, da je za zagotavljanje in spodbuditev gospodarske rasti nujno potrebno vlagati v RR in inovacije, kadrovske vire ter prepoznavnost blagovnih znamk. Zato na ministrstvu zagotavljajo ugodne finančne vire za podjetja v vseh fazah razvoja za krepitev mednarodne konkurenčnosti, razvoj podjetništva ter MSP, povečanje vlaganj v RR ter inovacije. V prihodnje bodo še odločneje ukrepali v smeri večanja gospodarske in finančne moči podjetij in s tem večje produktivnosti in konkurenčnosti globalno usmerjenih podjetij, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost na zaposlenega. Zavzemali se bodo za ustrezno višino sredstev na področju RR in inovativnosti, krepili digitalizacijo in digitalno transformacijo podjetij ter spodbujali internacionalizacijo, pa tudi tiste domače in tuje investicije, ki sledijo trajnostni naravnanosti in odgovornosti.

 

Izvršni direktor za  zunanjo trgovino v Združenju nemških gospodarskih zbornic (DIHT) dr. Volker Treier je v posnetem prispevku spregovoril o ključnih izzivih nemškega gospodarstva in kako se Nemčija nanje pripravlja. Namesto da bi živeli v časih globalizacije, digitalizacije in avtomatizacije, živimo v času protekcionizma, populizma in nacionalizma, je današnje razmere opisal z besedami evropskega komisarja Güntherja Oettingerja. Poleg negotovosti, ki izhajajo iz trgovinskih vojn, carin, sankcij, počasne in šibke investicijske dejavnosti, se Nemčija sooča s strukturnimi izzivi. Kljub še vedno dobro delujoči avtomobilski industriji stoji pred vprašanje, kako se transformirati v smeri večje e-mobilnosti. Na področju digitalizacije dr. Treier ocenjuje, da zadovoljivo stanje razvoja še ni doseženo, kar velja tako za Nemčijo kot za večji del Evrope. Vprašanje je predvsem, kako digitalne rešitve integrirati v tradicionalno industrijo. Posebej je izpostavil nujnost skupnih evropskih pristopov na področju digitalizacije, RR in inovacij v smeri nadaljnjega razvoja gospodarstev, pa tudi pri reševanju konfliktov.

5.0 je oznaka za 5. industrijsko revolucijo, je dejal Branko Žibret, partner A.T. Kearney, Dunaj, in dodal, da danes 65 % poklicev, ki jih bo opravljala generacija otrok, ki gredo danes v šolo, še ne poznamo. Slovenska podjetja dokazujejo, da lahko dosegajo nadpovprečne stopnje rasti prihodkov in dobičkov/vrednosti na mednarodnih trgih v katerikoli panogi. Moramo pa okrepiti prisotnost v vseh visokotehnoloških panogah in v njih povečati število hitro rastočih podjetij.

 

Če bomo hoteli pridobiti vrhunske kadre, strokovnjake iz Slovenije ali tuje, je treba zgraditi najrazvitejšo infrastrukturo v centrih znanja, pravi prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta. Zavzel se je za ponovno vzpostavitev tehnološke agencije (TIA) ter za dobro sodelovanje med institucijami znanja, znanostjo in gospodarstvom, za kar so potrebni pravi mehanizmi, kot so na primer vavčerji in mladi raziskovalci za gospodarstvo.

 

Kako mobilizirate sodelavce v zmagovite time je na primeru Atlantic Grupe predstavila Nataša Bazjak Cristini. Najboljši kadri, ko jih iščejo, so zanje tisti, ki se vklopijo v njihove time. »Kot menedžerji morate vaše zaposlene slišati, videti. Povejte jim, da so vam pomembni in jih vprašajte, kaj jih motivira, da bodo ostali pri vas tudi v prihodnje,« je svetovala in dodala še, da so »za vsakim rezultatom vedno zaslužni zaposleni, zato se splača vlagati v njih, da bo njihova izkušnja v vašem podjetju kar se da prijetna.«

 

Česar ne zmore človek, to lahko stori znamka, pravi dr. Andrej Pompe, Brand Business School. Na začetku je vedno le označba. Šele, ko ljudje razumejo, kaj prinaša, se začne rojevati znamka. Dotaknil se je tudi Slovenija kot znamke in opozoril na uporabo različne ikonografije naše države. Ta raznolikost ne sodi v proces ustvarjanja močne državne znamke, je bil jasen.

 

 

 Izjava za Slovenijo 5.0 >>>