Na Informativi se danes in jutri na skupni stojnici predstavlja šest slovenskih papirnic, ki želijo zainteresiranim mladim in njihovim staršem prikazati možnosti za izobraževanje in zaposlitev. Papirnice v Sloveniji zaposlujejo več kot 1.900 ljudi, od tega se jih je kar 653 zaposlilo v zadnjih treh letih. S tem se je uresničila napoved Združenja papirništva pri Gospodarski zbornici Slovenije, da bo v tem obdobju v domači papirni industriji prišlo do menjave generacij.

Na menjavo generacij se je papirna industrija pripravila tako, da je za bodoče in sedanje zaposlene oblikovala več možnosti izobraževanja. 

Triletno poklicno šolanje 

Eno izmed možnosti – triletni poklicni vajeniški program »papirničar«, ki ga izvajajo na Strokovnem izobraževalnem centru v Ljubljani – lahko devetošolci in njihovi starši bolje spoznajo tudi na sejmu Informativa, ki poteka danes in jutri na Gospodarskem razstavišču in na katerem se kot zaposlovalec predstavlja slovenska papirna industrija s samostojno stojnico. Na tak način želijo v GZS - Združenju papirništva bodočim papirničarjem omogočiti neposreden stik s podjetji. Ta je namreč nujno potreben, saj se program »papirničar« pol časa izvaja v šoli, drugo polovico pa z izobraževanjem na delovnem mestu, za kar je pred vpisom potrebna tako imenovana vajeniška pogodba. 

»Gre za tripartitno sodelovanje med učencem, delodajalcem in šolo, pomembno vlogo pa ima tudi Gospodarska zbornica Slovenije, ki verificira in spremlja podjetja, da so primerno pripravljena za izvajanje vajeništva,« pojasnjuje Petra Prebil Bašin, direktorica Združenja papirništva pri GZS, in dodaja, da »pri nas vajence sprejemajo v vseh šestih slovenskih papirnicah, torej v Goričanah, Količevo Kartonu, Palomi, Radečah Papir Novi, v Papirnici Vevče in v Vipapu Videm Krško.«

Vajenci so lahko tudi odrasli, ki se lahko preko vajeništva prekvalificirajo ali pridobijo poklic, če so opustili šolanje.

»Vajenci imajo ob sebi mentorja, ki zanje skrbi in jim v sodelovanju s sodelavci prenaša specifična znanja in izkušnje. Mladi se zaradi neposrednih izkušenj na delovnem mestu raje učijo tudi šolsko snov, saj teoretično znanje takoj osmislijo pri praktičnem delu v podjetjih. Tako bolje spoznajo poklic, za katerega se izobražujejo, rastejo s kolektivom, pridobivajo delovne navade, se naučijo odgovornosti in vztrajnosti ter sodelovanja v timih. Ni zanemarljivo, da so za svoje delo tudi finančno nagrajeni z mesečnimi zneski od 250 do 400 evrov. Po drugi strani pa tudi podjetja preko vajeništva vzgajajo in 'gradijo' svoje morebitne nove zaposlene,« je povedala Prebil Bašinova in poudarila, da si zaradi specifik v proizvodnji papirja v papirnicah praviloma želijo zaposlovati za nedoločen čas. »Kar je v teh časih precejšnja prednost,« še dodaja Petra Prebil Bašin. 

Nedavno izdali učbenik 

Pred kratkim so dijaki programa »papirničar« po več kot 20 letih izobraževalne vrzeli na tem področju dobili tudi svež učbenik »Priprava vlakninskih snovi za proizvodnjo papirja in kartona«. Gre za veliko pridobitev, poudarja Prebil Bašinova, saj je papir izdelan iz naravnega materiala, ki se lahko spreminja in ima vsakič drugačne lastnosti, zato je za poklic papirničarja potrebnega veliko znanja in izkušenj, delo pa ni nikoli monotono.

Prenos znanja z neformalnim šolanjem  

Naslednjo možnost za prenos znanja so papirničarji dobili tudi z neformalnim branžnim usposabljanjem, ki poteka na Inštitutu za celulozo in papir in obsega 100 ur. V tem času se zaposleni v papirnicah seznanijo tudi s teoretičnimi znanji, med obiski vseh šestih proizvodenj papirja in kartona pa med slušatelji prihaja tudi do izmenjave izkušenj in dobrih praks. Kot poudarjajo na Inštitutu za celulozo in papir, je do poklica papirničar mogoče priti z dokvalifikacijo in opraviti tudi nacionalno poklicno kvalifikacijo NPK, ki je mednarodno veljavna listina. 

Delo papirničarja danes se zelo razlikuje od dela papirničarja nekoč. Danes papirničarji delajo za računalniki, na velikih, nekaj nadstropnih strojih, dolgih tudi 150 metrov. Delo v papirnici je  razgibano in zato zanimivo. Poklic papirničarja združuje strokovna znanja s področja strojništva, mehatronike, kemije, fizike, elektrotehnike in drugih podobnih naravoslovnih področij, zato velja za izrazito multidisciplinaren poklic. Proizvodnja papirja pa je tudi vse bolj avtomatizirana in računalniško vodena, zato primerjava s preteklostjo ni več na mestu. Še vedno pa mora papirničar dobro poznati proces proizvodnje ali predelave papirja in kartona.

Kot pojasnjuje Petra Prebil Bašin, se v Združenju papirništva zavedajo, da je slovenska papirna industrija (in z njo tudi poklic papirničar) v splošni javnosti slabo prepoznana. »Razlog je predvsem narava našega poslovanja, ki večinoma poteka med podjetji (B2B). Prav zato si želimo bolje predstaviti številne potenciale, ki jih ima papirništvo. Vendarle gre za okoljsko, trajnostno naravnano panogo, ki ima krožno gospodarjenje pravzaprav 'zapisano v genih'. Sistem zbiranja in ponovne predelave papirja je namreč eden najstarejših pri nas in je lahko zgled drugim embalažnim materialom,« še dodaja Prebil Bašinova. Več informacij o poklicu najdete na www.papirnicar.si.  

»Prepričala me je multidisciplinarnost poklica papirničar, zato sem se kljub nameri, da postanem mehatronik odločil postati papirničar.«  Matic Kovič, vajenec v podjetju Količevo Karton

Dodatne informacije: Petra Prebil Bašin, direktorica GZS-Združenja papirništva