Člani UO GZS so na današnji e-seji ocenili posledice koronakrize na slovensko gospodarstvo ter se seznanili z aktivnostmi GZS v času sprejemanja in oceno sprejetih vladnih ukrepov. Obravnavali so tudi Letno poročilo GZS 2019 in ga poslali v potrditev Skupščini GZS. 

Sedanje razmere so edinstvene, je na današnji e-seji UO GZS dejal predsednik GZS Boštjan Gorjup in dodal, da gre za največji gospodarski šok v zadnjih 75 letih. V zadnjih dveh mesecih je bilo opravljeno izjemno veliko dela, da smo prišli do ukrepov, ki »bodo pomagali gospodarstvu v obsegu, ki je primerljiv z ostalimi državami«.

Glavni ekonomist pri Analitiki GZS Bojan Ivanc je predstavil aktualno gospodarsko sliko Slovenije za leti 2020 in 2021. Padec gospodarske aktivnosti bo največji v drugem četrtletju, medtem ko bo v tretjem že nižji. Vseeno se bo gospodarska aktivnost povrnila na predkrizno raven šele v prvi polovici leta 2021. Število brezposelnih se bo povečalo na 100.000, ključno za okrevanje slovenskega gospodarstva pa bo sprejem podpornih ukrepov za nakup novih vozil v večjih evropskih državah, ohranjanje likvidnosti in usmerjenost ukrepov podpore države v bolj prizadete dejavnosti

Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc je v nadaljevanju spregovorila o aktivnostih GZS v času sprejemanja protikriznih ukrepov ter ključnih sprejetih ukrepih in njihovemu pomenu. Posebej je izpostavila, da je skušala GZS svojimi aktivnostmi prispevati k temu, »da čimprej splavamo iz sedanjih razmer«. Kot pozitivno je v noveli #PKP1 med drugim ocenila razširitev kroga upravičenih podjetij do koriščenja ukrepa čakanja na delo; aktivacijo zaposlenih na čakanju poljubnih 7 dni v mesecu, pa tudi razbremenitev delodajalcev vseh pokojninskih prispevkov. V noveli PKP1 po njenih besedah pogrešamo, da ni prišlo do časovnega popravka kritja bolniškega staleža s strani proračuna od dneva razglasitve epidemije. Prav tako še ni določena metodologija, ki bi pojasnila omejitve sofinanciranja po posameznem subjektu v novem 20a členu. Spregovorila je tudi o #PKP2, kjer je pozdravila poroštveno shemo, tako z vidika ročnosti posojil kot višine in obsega poroštev. Ocenjuje pa, da je sedanji obseg višine posojil, ki je omejen na 10% letnega prometa podjetja, prenizek in ne zagotavlja obsega, ki ga omogoča Evropska komisija vsem članicam in znaša četrtino letne prodaje. Zavzela se je tudi za to, da se umakne določba, po kateri se nova posojila po tej shemi izključujejo z interventnim zakonom o odlogu starih posojil. Aktivnosti GZS ob pripravi #PKP3 bodo usmerjene predvsem v zavzemanje za ukrepe na področju trga dela, – zlasti subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. Šmuceva je poudarila tudi nujnost finančne pomoči najbolj prizadetim panogam, širitve pozavarovanja terjatev na slovenski trg ter odkupa terjatev, pa tudi ustanovitev investicijskega sklada za pospešitev investicij.

Predsednik GZS Boštjan Gorjup je še dodal, da se bo GZS zavzemala, da bodo vse dejavnosti, ki so v posebni situaciji, deležne možnosti koriščenja ukrepov dodatnega paketa. #PKP3, ki je v pripravi, bo, kot je dejal, odpravil tudi pomanjkljivosti prvih dveh protikorona paketov. GZS bo v naslednjem obdobju izvedla tudi ustrezne ankete in apelirala na vlado, da preuči sprejem dodatnih ukrepov, če bodo potrebni.

Generalna direktorica Sonja Šmuc je na seji predstavila tudi predlog Letnega poročila GZS za lansko leto. Med dosežki je med drugim izpostavila razbremenitev stroškov dela preko spremembe dohodninske lestvice ter zvišanje praga obremenitve regresa s prispevki z namenom zagotovitve višjega izplačila za zaposlene; promocijo deficitarnih poklicev ter prek 350 sklenjenih pogodb o vajeništvu v Sloveniji, od tega 308 preko GZS; sklenitev 2 novih kolektivnih pogodb dejavnosti ter podpisani aneksi k 6 kolektivnim pogodbam dejavnosti.

UO je na seji potrdil tudi predlog Letnega poročila GZS 2019 in ga posredoval Skupščini GZS v potrditev.