Zapri

Arhiv: Na Brdu pri Kranju gospodarstveniki in politika o prihodnosti industrije in internacionalizacije

Na Brdu pri Kranju poteka konferenca, ki združuje 3. Nacionalno konferenco o internacionalizaciji slovenskega gospodarstva in 2. konferenco Industrija prihodnosti. Osrednjega letnega dogodka se udeležuje prek 150 predstavnikov gospodarstva in politike, številni pa spremljajo neposredni prenos preko spleta. Udeleženci konference v luči izzivov v zvezi s povezovanjem razvoja z inovativnostjo, novimi tehnologijami in okoljskimi zavezami razpravljajo o razvojnih priložnostih in uspešni umestitvi na globalni trg.

Predsednik vlade Janez Janša je v videonagovoru uvodoma izpostavil, da je svet po pandemiji koronavirusa drugačen, izzivi, pred katerimi stojimo, pa večji kot kdajkoli prej. Vse to terja spremembe v razmišljanju in delovanju na vseh področjih; razmišljanje out of the box je pravzaprav postalo nujnost. Največji izziv tega trenutka je zagotovo gospodarsko, socialno in splošno okrevanje držav EU. To brez strukturne prenove evropskega in seveda tudi slovenskega gospodarstva v smeri trajnostnega, vključujočega in regionalno bolj uravnoteženega razvoja ne bo mogoče, zato je iskanje razvojnega zavezništva med državami EU tisti pravi odziv, ki bo EU okrepil in ohranil kot močno silo na globalni ravni, sposobno tekmovanja z drugimi dejavniki v globalni konkurenci. Poudaril je, da se nahajamo na pragu četrte industrijske revolucije in le družbe, ki jim bo prehod uspel, bodo napredovale. Slovenija ima v tem času zgodovinsko priložnost, da tudi s pomočjo razpoložljivih evropskih sredstev zagotovi potrebna vlaganja v raziskave in razvoj, inovacije, digitalizacijo, izobraževanje, pa tudi usposabljanja za številne poklice prihodnosti. Prioriteta pri investiranju evropskih sredstev je zagotovitev dolgoročne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

»Če je industrija hrbtenica, potem je izvoz srce našega BDP-ja,« je dejal gospodarski minister Zdravko Počivalšek v svojem videonagovor in dodal, da se »mednarodno poslovanje podjetij se spreminja, v ospredje prihajajo ideje, podatki in digitalne storitve. Na ravni države smo že sprejeli ukrepe, ki bodo omogočili hitrejšo prilagoditev podjetij na spremenjeno globalno poslovno okolje ter okrepili pojavnost in prepoznavnost naših podjetij na drugih trgih in kontinentih.« V pripravi je Program za promocijo investicij in internacionalizacije slovenskega gospodarstva 2020 – 2024, ki v osredje postavlja 3 strateška področja: trajnost, inovativnost in digitalizacijo. Kot je poudaril, so to stebri našega razvoja ne le na gospodarskem, temveč na širšem družbenem razvoju.

Dr. Tomaž Kostanjevec, v.d. direktorja Javne agencije SPIRIT Slovenija, je poudaril šest ključnih področjih, pomembnih za razvoj tehnologij, industrije in izvoza: rast, diverzifikacijo tveganj, ekonomijo obsega, inovacije, nova znanja ter ugled in podobo. »In ko govorimo o grajenju mednarodne prisotnosti slovenskih podjetij, Javna Agencija Spirit ne skopari z nobeno aktivnostjo, ki potencialno odpira vrata vsem tistim podjetjem, ki so pripravljena posel širiti preko naših meja,« je še dodal.  

»Slovenska industrija brez globalnega trga ne more preživeti. Našega izvoza brez predelovalnih dejavnosti ne bi bilo za preživetje,« je povedal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup. Če vsako delovno mesto v industriji pomeni 1 dodatno delovno mesto v storitvenem delu gospodarstva, kot ocenjuje EK, je v Sloveniji, ki ima skoraj 24-odstotni delež industrije v BDP, od industrije neposredno odvisna polovica zaposlenih. »Brez industrije Slovenija nima prihodnosti,« je bil jasen. Med ključnimi izzivi je naštel prehod v zeleno gospodarstvo in trajnostni razvoj, usmerjenost v raziskave in razvoj, v vzpodbujanje projektov, ki prinašajo višjo dodano vrednost, razogljičenje družbe in skrb za naravo in okolje. GZS je pripravila strateški dokument z naslovom Nov gospodarski zagon za Slovenijo 5.0, kjer smo opredelili tiste ključne ukrepe, ki lahko prispevajo k nadaljnjemu gospodarskemu in družbenemu napredku in približevanju ciljev do leta 2025.

Mito Mihelič, vodja strategije oblikovanja v Viessmann Group, Berlin, vidi prihodnje izzive majhnih in srednje velikih evropskih podjetij predvsem v progresivnem tržnem vstopanju svetovnih ponudnikov digitalnih platform. Nemški družinski holding Viessmann je zato v želji aktivnega povezovanja takšnih podjetij oblikoval iniciativo Maschinenraum, namenjeno aktivni izmenjavi kompetenc ter soustvarjanju storitev in produktov. S kreativnim pristopom in zavezanosti k trajnosti  pomaga podjetjem ohranjati položaj na trgu ter vzpodbuja kulturo inovacij, ključno pri zagotavljanju lojalnosti kupcev in partnerjev, ki s svojimi nakupovalnimi navadami in optimizacijo dobaviteljske verige postajajo vse bolj zahtevni. 

Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc je predstavil osnutek Slovenske industrijske strategije 2021-2030. »Industrija je vitalni del slovenskega gospodarstva,« je dejal in dodal, da »v novi industrijski strategiji 2021 - 2030 določamo cilje naše industrije in poti do njih. Naši strateški nalogi sta dvigniti konkurenčnost industrije in prestrukturiranje v industrijo znanja, v kakovostna delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Cilji industrijske strategije do leta 2030 so doseči 66.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, preiti v krožno gospodarstvo in močno okrepiti inovacijski zagon podjetij. Za izvajanje strategije bo v prihodnjih letih na voljo vrsta ukrepov, ki bodo podjetjem pomagala spreminjati poslovne procese in krepiti njihov dolgoročni položaj na globalnem trgu.«

V nadaljevanju potekajo tri okrogle mize na temo Zeleno, Ustvarjalno, Pametno.

Konferenco o prihodnosti industrije in internacionalizacije organizirajo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS, Javna agencija SPIRIT Slovenija in Gospodarska zbornica Slovenije.

Fotogalerija

Fotogalerija





 

Arhivi

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.