Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Rektorska konferenca Republike Slovenije (RKRS) ter Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOSRIS) so podpisali Razvojno zavezništvo, s katerim pozivajo Vlado republike Slovenije k odločnejši podpori raziskav in razvoja v Sloveniji.

Globalna širitev covid-19 je poglobila negotovost in ranljivost prihodnega razvoja. V Sloveniji je veliko priložnosti in sposobnosti, ki lahko prispevajo k temu, da v prihodnjih mesecih in letih dosežemo bolj vzdržen in uspešen razvoj. Ključni izziv v tem trenutku je oblikovanje prihodnje razvojne politike in v okviru tega alokacija evropskih in slovenskih proračunskih sredstev, da bomo dosegli visoke razvojne cilje: višjo kakovost življenja, okoljsko vzdržnost in visoko dodano vrednost. 

Pomen in cilje razvojnega zavezništva so partnerji predstavili na današnji novinarski konferenci.

Razlog za oblikovanje zavezništva je po besedah predsednika GZS Boštjana Gorjupa, »da vodilni predstavniki akademske sfere in gospodarstva skupaj opozorimo na pomembnost trenutka, v katerem se odloča o prihodnosti Slovenije. Če sedaj zamudimo oziroma sprejmemo nepravilne odločitve, bomo posledice čutili celo desetletje.« Zagotoviti je potrebno podvojitev sredstev EU za raziskave, razvoj, inovacije, podjetništvo, digitalizacijo in prehod v krožno gospodarstvo. »Konkretni ukrepi, kot npr. olajšave za vlaganja v RR, raziskovalni vavčer, mladi raziskovalec, okrepitev pametne specializacije, podpora celotnemu razvojnemu ciklu … so nujni, da pospešimo rast produktivnosti in povečamo konkurenčnost. Predlagamo tudi ustanovitev javne agencije za področje tehnologij in inovacij, ki bo skrbela za mehanizme povezovanja akademske sfere in gospodarstva,« je še dodal.

Prof. dr. Zdravko Kačič, predsednik RKRS in rektor Univerze v Mariboru, ob tem pravi, da je za ohranitev konkurenčnosti slovenske družbe nujno pospešiti prizadevanja, da Slovenija čim hitreje postane na znanju temelječa družba. »Doseganje tega cilja bo mogoče le ob učinkovitem in sinergičnem povezovanju izobraževanja, znanosti in gospodarstva ter z vzpostavitvijo dolgoročno sistemsko celostno urejenih podpornih mehanizmov prenosa znanja v industrijo in družbo. Za doseganje tega cilja so nujna tudi povečana dolgoročna vlaganja v razvoj izobraževanja in znanosti.« Zagotovitev mednarodno primerljive opremljenosti visokošolskih in raziskovalnih institucij, stimulativnih delovnih pogojev, krepitve razvojnih potencialov industrije ter učinkovitega sistema prenosa znanja v industrijo, bo po njegovih besedah pomembno prispevala k zagotavljanju dolgoročne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, blaginji prebivalstva ter krepitvi položaja slovenske države v mednarodnem prostoru.

»V Sloveniji si močno želimo postati uspešni inovatorji, celo inovacijski šampioni. Tega si želimo tako raziskovalci, kot tudi, vsaj tako verjamem, gospodarstvo in celotna slovenska družba. A da bi se nam ta želja uresničila, je potrebna ne le odlična znanost kot temelj inovativnosti, potrebna bo predvsem odločna podpora znanosti pri usmerjanju prihodnje razvojne politike in razrezu proračunskih ter evropskih sredstev. Vlagati v znanost in raziskave, pa čeprav na dolgi rok in brez predvidljivih takojšnjih učinkov, pomeni graditi prihodnost. Prihodnost, ki jo moramo zagotoviti prihodnjim rodovom,« je jasen predsednik KOsRIS in direktor Kemijskega inštituta prof. dr. Gregor Anderluh.

Razvojno zavezništvo - podpisan dokument

Posnetek novinarske konference