Varno ravnanje z odpadki, še posebej nevarnimi, je nepogrešljiv del infrastrukture sodobne družbe. Na GZS že vrsto let opozarjamo na pomanjkljivo infrastrukturo in moteno delovanje sistema ravnanja z odpadki, zaradi česar prihaja do nezaželenega kopičenja različnih vrst odpadkov po vsej Sloveniji, kar povzroča vrsto težav, tudi zelo nevarnih. Odločba inšpekcije, ki enemu od dveh podjetij, ki v Sloveniji zagotavljata varno obdelavo nevarnih odpadkov, prepoveduje sprejemanje le-teh, je v nasprotju s širšimi interesi javnosti v državi, kjer imamo že zdaj omejene zmogljivosti za varno, sprotno in brezhibno ravnanje z odpadki, ki jih ustvarimo. Zato na GZS nasprotujemo taki nerazumni in škodljivi odločbi, ki je bila sprejeta še pred zaključkom postopkov za legalizacijo posodobljenih objektov.

Tveganje za nastanek nesreč in drugih izrednih dogodkov vedno obstaja, zato ga je potrebno čim bolje nadzirati. Konkretno vrhniško podjetje je svojo lokacijo za ravnanje z odpadki po hudem požaru opremilo z najsodobnejšo opremo na področju požarne varnosti. Za varnost dodatno skrbijo izkušeni in strokovni kadri, ki so usposobljeni za ravnanje z odpadki in obvladovanje tveganj, ki se pri tem pojavljajo.

Po odločbi pristojne inšpekcije se zahteva takojšnja zaustavitev sprejemanja nevarnih odpadkov, zaradi česar ocenjujemo, da se bo povečalo tveganje za nastajanje nesreč po vsej Sloveniji. Tako bo lahko prihajalo do kopičenja potencialno nevarnih odpadkov na mestih, ki ne izpolnjujejo osnovnih tehničnih zahtev za njihovo skladiščenje. Ravno tako se bo povečalo tudi tveganje, da se bi odpadki, ki jih sicer sprejema dotično podjetje, znašli v bližini bolj ali manj legalno nakopičenih nenevarnih gorljivih odpadkov, kjer je v zadnjih mesecih nastalo kar nekaj požarov. Nedvomno te lokacije niso ne kadrovsko ne tehnično dovolj ustrezno in primerno protipožarno opremljene, še posebej ne za ravnanje z nevarnimi odpadki, včasih celo ne za njihovo prepoznavanje.

Začasna ali trajna zaustavitev delovanja vrhniškega podjetja za slovensko gospodarstvo predstavlja veliko motnjo v ravnanju z nevarnimi odpadki ter ponoven velik porast stroškov pri ravnanju z njimi. Posledično bo to negativno vplivalo na konkurenčnost gospodarstva po različnih verigah vrednosti.

Takšna zaustavitev delovanja podjetja ima oziroma bo imela tudi velik simbolni pomen. Če ni možno legalizirati objekta, ki je z vidika zagotavljanja varnosti zgrajen v skladu z najsodobnejšimi dognanji tehnike in to na območju, ki je za tako dejavnost predvideno v veljavnih prostorskih načrtih, se lahko ne le postavijo pod vprašaj nadaljnje investicije v ravnanje z odpadki, ampak zaustavijo celo investicije in proizvodnja v delu gospodarstva, ki je življenjsko odvisno od teh storitev za svoje normalno in varno obratovanje ob konkurenčnih cenah. Povsem nesprejemljivo je tudi dejstvo, da je na objektu potekala nekajletna sanacija pod nadzorom pristojne inšpekcije, ki v postopku ni zaznala nepravilnosti, dokler objekt ni bil pred ponovnim zagonom.

Infrastruktura za ravnanje z odpadki je enako pomembna kot denimo infrastruktura za oskrbo z čisto pitno vodo ali energijo. Pozivamo, da z vidika interesa tako gospodarstva kot tudi širše javnosti Inšpektorat RS za okolje in prostor odloži vsako ukrepanje, ki bi ogrozilo stabilno, strokovno in tudi konkurenčno delovanje obstoječega sistema ravnanja z nevarnimi odpadki, dokler se ne zaključijo postopki legalizacije zadevnih objektov na lokaciji.

 

Sebastijan Zupanc, Zbornica komunalnega gospodarstva

 

Vesna Nahtigal, Združenje kovinskih materialov in nekovin

 

Darja Boštjančič, Združenje kemijske industrije

 

Marjan Rihar, Zbornica elektronske in elektroindustrije

 

Petra Prebil Bašin, Združenje za papirno in papirno predelovalno industrijo