Zapri

Arhiv: UO GZS o nujnosti večje precepljenosti prebivalstva

Kot je uvodoma dejal predsednik GZS TiborŠimonka, je GZS v preteklih letih v povezavi s problematiko zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja opozarjala zlasti na pogosto neracionalno porabo zbranih sredstev v javni blagajni, na težave z dostopnostjo zdravstvenih storitev ter problematiko čakalnih dob. Ti problemi še vedno niso uspešno rešeni, v zadnjem letu in pol pa jih je povsem zasenčila epidemija covid-19. Spregovoril je o aktivni vključenosti GZS v tem obdobju v oblikovanje čim bolj poslovanju prijaznih, enostavnih in uporabnih ukrepov za olajšanje negativnih posledic epidemije na gospodarstvo, pa tudi o njenih pozivih za cepljenje. Apeliral je, da vsi skupaj naredimo vse, kar je le mogoče, da bi zagotovili zadostno precepljenost populacije. Ponovno zapiranje v jesenskem času bi bilo namreč lahko pogubno za marsikatero gospodarsko dejavnost in prav gotovo za večje število delovnih mest.

Minister Janez Poklukar je člane UO seznanil s predlogi treh zakonov, vezanih na zdravstvo, ki so bili sprejeti na Vladi RS v zadnjih dneh. Tako se je dotaknil predloga zakona o nujnih ukrepih v zdravstvu, predloga zakona o dolgotrajni oskrbi ter predloga zakona o zagotavljanju sredstev v zdravstvu. Posebej je izpostavil problematiko epidemije koronavirusa. Utopično bi bilo pričakovati, da se v jesenskem času ne bi pojavil ponovni val širjenja okužb. Kolikšen bo, pa je po besedah ministra v veliki meri odvisno od vseh nas, ali se bomo odločili cepiti ali ne. Zato je »ključno, da uspemo čim več ljudi prepričati, da so cepiva varna in učinkovita in najbolj stabilna pot v prihodnost.« Le s čim višjo precepljenostjo prebivalstva bo mogoče zagotoviti stabilno prihodnost. Zato je v promocijo cepljenja usmerjen tudi napor ministrstva. Dodal je še, da bi si želel večje precepljenosti zaposlenih predvsem tudi v bolj izpostavljenih panogah, kot je na primer turizem.

Mag. Aleš Cantarutti, generalni direktor GZS, je dodal, da se je GZS takoj odzvala na prošnjo ministrstva za zdravje glede spodbujanja zaposlenih v gospodarstvu k cepljenju. Do neke mere je pomagala tudi pri organizaciji tega. Zagotovil je, da bo GZS s temi aktivnostmi nadaljevala.

Predsednik GZS Tibor Šimonka je na seji predstavil svoj pogled na prihodnost GZS. Pri tem je poudaril, da ostaja osnovno poslanstvo zbornice biti močan servis članom, ki bi ga želel še okrepiti. GZS si predstavlja »resnično kot dom gospodarstva, kamor člani pridejo po znanja in informacije, kjer izmenjujejo izkušnje in dobre prakse«. Zavzemal se bo za to, da bo GZS še bolj iniciirala zakonodajne predloge, ki bodo zagotavljali boljše pogoje poslovanja za podjetja, kar bo pozitivno vplivalo na blaginjo celotne države. Digitalizacijo vidi kot veliko priložnost za GZS, kjer naj bi se ustvarila platforma za izmenjavo dobrih praks. Izpostavil je tudi pomen in izzive na področjih novih, tudi zelenih, tehnologij, pametne specializacije ter vlaganj v raziskave in razvoj. Dotaknil se je nacionalnega načrta za okrevanje in obnovo, kjer bo treba vztrajati, da se delež, namenjen gospodarstvu, poveča. Največji izziv, tudi ključno tveganje, za slovensko gospodarstvo in podjetja, pa vidi v pomanjkanju kadrov z ustreznimi znanji. »Izobraževalni sistem caplja za potrebami gospodarstva in ne zagotavlja prave profilacije kadrov,« je bil jasen. Po prepričanju Šimonke mora postati GZS iniciator sprememb v izobraževalnem sistemu, da bi bila popolnjenost z ustreznimi kadri čim prej boljša. V bodoče vidi potrebo in smiselnost po tesnejšem sodelovanju s sorodnimi združenji, zbornicami in poslovnimi klubi. Rdeča nit delovanja ostaja tudi socialni dialog. Kot izjemno pomembno je navedel sodelovanje, povezovanje ter razumevanje vseh deležnikov, ki soustvarjajo slovensko poslovno okolje in dodal, da je za blaginjo države potrebno močno gospodarstvo.

Na seji je bilo imenovano tudi predsedstvo Stalne arbitraže pri GZS za mandat 2022-2026. Stalna arbitraža pri GZS je sicer samostojna in neodvisna arbitraža s tradicijo delovanja že od leta 1928. Kot osrednja slovenska arbitražna institucija strankam organizira in zagotavlja podporo pri reševanju domačih in mednarodnih sporov z arbitražo, mediacijo, posredovanjem in drugimi alternativnimi oblikami reševanja sporov.

Po seji je UO GZS obeležil 30. obletnico obstoja samostojne države Slovenije. Predsednik GZS Tibor Šimonka in zdravstveni minister Janez Poklukar sta na zelenem pasu ob zgradbi GZS posadila lipo. Zatem pa sta si skupaj s člani UO ogledala zbornično razstavo o dosežkih Slovenije na ploščadi. V fotografiji razstava prikazuje napredek, ki je bil, s poudarkom na gospodarstvu, narejen v 30 letih obstoja samostojne Slovenije.

 

Fotogalerija





 

Arhivi

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.