O vlogi kovinskih materialov, razvoju novih naprednih lahkih materialov, pomenu raziskav, reciklaže in trajnosti kot potencialnih priložnostih za rast in razvoj so danes na strokovni konferenci z naslovom Vloga materialov pri prehodu v zeleno, brezogljično družbo razpravljali predstavniki Strateškega razvojno-inovacijskega partnerstva Materiali kot končni produkti (SRIP MATPRO). Dogodek je potekal v okviru »Meseca Industrije 4.0 in robotike« v Digitalnem središču Slovenije.

Tehnologije prihodnosti, usmerjene v  digitalno, brezogljično in krožno gospodarstvo in družbo, krojijo trende na področju materialov v Evropi, je povedala Antonija Božič Cerar, svetovalka generalnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). V uvodnem predavanju je predstavila pomen in vlogo, ki jo imajo kritični in konfliktni materiali, kot jih opredeljuje EU, in opozorila na velik pomen krožnega v sodobni družbi.

Dr. Bojan Podgornik z Inštituta za kovinske materiale in tehnologije (IMT) je spregovoril o pomembni vlogi materialov pri prehodu v zeleno, brezogljično družbo. Poudaril je, da so materiali osrednjega pomena za skoraj vse strategije varovanja okolja. Posebna pozornost je danes namenjena naprednim materialom, ki jih odlikujejo nove ali izboljšane lastnosti v primerjavi z običajnimi izdelki in procesi. Ima pa to izboljšanje svojo ceno, velikokrat tudi na račun negativnega vpliva na okolje. Kovinski materiali, na drugi strani, imajo odličen okoljski značaj, izjemen razpon lastnosti in skoraj popolno reciklabilnost. Razvoj je tako potreben na novih naprednih, kakor tudi tradicionalnih materialih. Za uspešne raziskave in razvoj novih materialov pa potrebujemo tesno sodelovanje različnih deležnikov, od univerze in raziskovalnih inštitutov preko gospodarstva do države, je še dodal. Kot odličen primer tovrstnega sodelovanja je navedel projekt MARTINA pod okriljem SRIP-a MATPRO, ki se lahko pohvali z več novimi produkti in številnimi inovacijami. 

Trajnosti ne bomo dosegli brez umetnih materialov, je prepričan dr. Andrej Kržan s Kemijskega inštituta. Današnji izzivi pred nas postavljajo potrebe po izboljšanih in novih, naprednih materialih, kakršni so na primer multikomponentni pametni materiali, kjer hiter razvoj poteka na primer na biokompozitih. Poudaril je pomen materialov tudi v slovenskem gospodarskem prostoru, saj predstavljajo pomemben del dodane vrednosti, izvoza in BDP in pomenijo konkurenčno in strateško prednost, zato jih velja razvijati tudi v prihodnje. Pri nadaljnjem razvoju ima pomembno vlogo tudi SRIP MATPRO kot povezovalec gospodarstva in znanstveno-raziskovalne sfere. 

Ključ do uspeha pa so ljudje. Tako v industriji kot v institucijah znanja potrebujemo izobražene, kompetentne in agilne kadre. Pogled v izobraževanje za trajnostno prihodnost je predstavil dr. Blaž Nardin, dekan Fakultete za tehnologijo polimerov. Podaril je, da morajo vsi deležniki znanost narediti zanimivo, saj bomo le tako uspeli v študij tehničnih poklicev pritegnili najboljše kadre. Ti poleg strokovnega znanja potrebujejo še vrsto kompetenc, kot so samoiniciativnost, sposobnost kreativnega in kritičnega mišljenja, podjetniško razmišljanje, sposobnost timskega dela in, nenazadnje, tudi pripravljenost na vseživljenjsko učenje. Novim konceptom interdisciplinarnosti in povezovanja različnih znanj in kompetenc in novim generacijam mladih pa je potrebno prilagoditi in ustrezno posodobiti tudi študijske koncepte in procese, je še dodal.

Mesec Industrije 4.0 in robotike, ki ga organizirajo SRIP ToP, TECOS in Institut Jožef Stefan v sodelovanju z MGRT, SPIRIT, DIH Slovenija ter BTC, se odvija od 27. novembra do 22. decembra v okviru predsedovanja Slovenije Svetu EU v Digitalnem središču Slovenije (BTC City, Ljubljana) pod skupnim imenom »Digitalno razstavišče - Tehnologija za ljudi«.  

Več informacij: Vesna Nahtigal,  koordinatorka SRIP-a MATPRO, vesna.nahtigal@gzs.si