»Vlada mora nemudoma v skladu z dopolnjenim tool boxom Evropske komisije pripraviti ustrezno shemo pomoči podjetjem zaradi dviga cen energentov kot posledice ruske invazije,« poziva predsednik GZS Tibor Šimonka, ki dodaja, da je »le tako mogoče zadržati konkurenčnost slovenske energetsko intenzivne industrije oz. vseh podjetij, ki jih je dvig teh cen resnično močno prizadel.« Ob tem opozarja, da je bila vlada s prvo shemo pomoči, ki jo je GZS predlagala, prepočasna, saj so podjetja na njen sprejem čakala več kot štiri mesece.

»Razmere bi bile danes manj alarmantne tudi, če bi Slovenija po vzoru večine evropskih držav že pred leti sprejela mehanizem kritja posrednih stroškov emisij toplogrednih plinov (TGP), ki bi nekoliko izenačil konkurenčni položaj energetsko intenzivnih podjetij, ki so tudi glede sedanjih dvigov cen energentov med najbolj izpostavljenimi. Omenjena Uredba o pravici do nadomestila za kritje posrednih stroškov zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov še danes v Sloveniji, kot zadnji državi v EU, ni sprejeta,« pojasnjuje predsednik GZS Tibor Šimonka, ko poudarja, da »sodijo slovenska energetsko intenzivna, še zlasti to velja za metalurška podjetja, po energetski učinkovitosti svojih proizvodnih procesov in z nizkimi izpusti toplogrednih plinov med najboljše na svetu«.

Evropska komisija je marca sprejela »Začasni okvir za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini«. Dejstvo namreč je, da bodo imeli ruska vojaška agresija proti Ukrajini, sprejete sankcije in omejevalni ruski gospodarski protiukrepi gospodarske posledice za celoten notranji trg. Podjetja, med njimi tudi slovenska, so lahko prizadeta tako neposredno kot posredno v obliki zmanjševanja povpraševanja, prekinitve obstoječih pogodb in projektov in posledično izgube prometa, motenj v dobavnih verigah, zlasti surovin in polproizvodov, ali drugih vložkov, ki niso več na voljo ali so postali predragi.

Vseh izzivov, ki jih aktualne razmere prinašajo, ni mogoče številčno ovrednotiti, kar državam otežkoča sprejem ustreznih ukrepov, namenjenih najbolj prizadetim podjetjem. Zato je treba rešitve iskati tam,  kjer je realno škodo mogoče objektivno izmeriti. To velja predvsem pri vplivu ruske invazije na cene na evropskem energetskem trgu, tako pri električni energiji in zemeljskem plinu. Ti izzivi so specifični za Evropo kot neto uvoznico fosilnih goriv. Alternativnih dobaviteljev zemeljskega plina (omejitev so količine in transportna infrastruktura) ni mogoče najti čez noč, zemeljski plin pa kot mejni energent pri proizvodnji električne energije vpliva tudi na dvig cen električne energije. Specifičnost izzivov, s katerimi se sooča Evropa, pomeni šibkejšo konkurenčnost proizvodnje, še posebej energetsko intenzivnih proizvodov – aluminija, jekla, stekla, papirja, cementa in druge. To se odraža v prevzemu tržnih deležev s strani proizvodov tujih tekmecev izven EU.

»Po okviru, ki ga je postavila Evropska komisija, Sloveniji konkurenčne države že sprejemajo podporne ukrepe. Tako ga je med drugim nedavno sprejela Nemčija. Na GZS tako predlagamo, da Vlada RS nemudoma, sprejme shemo za podporo podjetjem po točki 2.4 'Pomoč za dodatne stroške zaradi izjemno visokih povišanj cen zemeljskega plina in električne energije', ki bo prizadetim podjetjem nudila podporo v zahtevnih okoliščinah poslovanja,« je jasen  predsednik GZS Tibor Šimonka. Nadalje pa naj se po potrebi, v pomoč ohranjanju industrije, uporabijo tudi drugi členi omenjenega Okvira Evropske komisije s 24. marca 2022.

Na GZS ugotavljamo, da točka 2.4. omejuje skupno pomoč v obdobju od februarja do decembra letos na največ2 mio EUR na podjetje oz. 30 % upravičenih stroškov in se lahko dodeli do konca leta 2022. Upravičeni stroški v okviru tega ukrepa so izračunani na podlagi povečanja stroškov zemeljskega plina in električne energije, povezanega z rusko agresijo proti Ukrajini. Upravičeni strošek je zmnožek števila enot zemeljskega plina in električne energije, ki jih je podjetje nabavilo pri zunanjih dobaviteljih kot končni odjemalec v obdobju od 1. 2. 2022 do 31. 12. 2022 (upravičeno obdobje), in določenega povečanja cene, ki jo podjetje plača na porabljeno enoto (izmerjeno na primer v EUR/MWh). To povečanje cene se izračuna kot razlika med ceno na enoto, ki jo je podjetje plačalo v danem mesecu v upravičenem obdobju, in dvakratnikom (200 %) cene na enoto, ki jo je podjetje plačalo v povprečju za referenčno obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021. Tako se na ta način povrne del pomoči (30 %) le za tisti del cen, ki so višje od dvokratnika cen, kar pomeni, da ukrep naslavlja najbolj prizadeta podjetja.

Sektorske omejitve pri navedeni pomoči niso predvidene, zato jih ne predlagamo, ker bi to pomenilo diskriminacijo upravičencev, ki jih začasni okvir po tej točki ne predvideva. Prav tako ne predlagamo drugih omejitev, ker je že sam pogoj dviga cen ključni izločilni faktor.

Gospodarska zbornica Slovenije zato poziva Vlado RS k sprejemu ustrezne sheme pomoči, ki bo zagotovila ohranitev ter konkurenčnosti podjetij, ki jih je dvig cen energentov najbolj prizadel.

Razpoloženje v evropskem proizvodnem sektorju je upadlo

Aprilska vrednost kazalnika Eurozone Manufacturing PMI je upadla na 15-mesečno dno pri vrednosti 55,5, kar pomeni še vedno zmerno dobre obete (predvsem zaradi visoke zaloge naročil), vendar je indeks aktualne proizvodnje (output index) upadel na 50,7, kar pomeni, da je aprila industrijska proizvodnja v območju evra obstala. Med evropskimi sektorji sta bila po aprilski podatkih S&P Global Europe Sector PMI najbolj prizadeta sektor avtomobilske industrije, kemična industrija in sektor kovin in rudnin.