»Natančno sem prebral oba dokumenta, tako tega, ki so ga pripravili mladi, kot dokument GZS in iz teh izhaja ključen izziv: preskromna ocena rasti BDP kot posledica skromne rasti industrijske proizvodnje, kar izpostavlja gospodarstvo, na drugi strani pa mladi izpostavljajo ravno problem previsoke rasti industrije. Potrebno bo poiskati konsenz,« je bil jasenBojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo.

Stane Merše iz Inštituta Jožef Štefan, ki sodeluje pri pripravi NEPN, meni, da razlike v pogledih na pomen industrije niso tako velike. Dodal je, da se vsi zavedamo, da industrijo potrebujemo, razmisliti pa moramo, kako jo ohraniti in razvijati.

»Slovenska industrija je izjemno izvozno naravnana - že danes je podvržena visokim standardom na področju varstva okolja in energetske učinkovitosti, a se je v teh časih znašla na razpotju; potrebno je zamenjati tehnologije z bolj zelenimi, energente z nizkoogljičnimi, prenoviti poslovne modele itd. NEPN je dokument, ki naj poda smernice, katere tehnologije bo država podprla in kako bo zagotovila energetsko oskrbo domače industrije,«je izpostavila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. NEPN bi moral jasno opredeliti, kako zagotoviti oskrbo industrije z zanesljivimi, cenovno dostopnimi in zadostnimi količinami elektrike iz nizkoogljičnih virov.

Predstavniki gospodarstva so izpostavili strateški pomen proizvodnje materialov. Gre za energetsko intenzivno industrijo, ki potrebuje zanesljivo in konkurenčno oskrbo z energijo. Brez tega bo morala Sloveniji uvažati materiale iz tretjega sveta. Izpostavili so primer podjetja Talum, ki se mu je za 2,5-krat povečal ogljični odtis, odkar je ukinil proizvodnjo primarnega aluminija in ga morajo uvažati s Kitajske in Indije.

»Uvozna odvisnost je uničujoča, samozadostnost ključna,« se je strinjala Petra Prebil Bašin, v.d. direktorica GZS-Združenja za nekovine in kovinske materiale. Opozorila je, da pripravljavci NEPN zasledujejo cilj 85-odstotne samozadostnosti do leta 2030 in 100-odstotne do leta 2040, vendar je to mogoče doseči le s strategijo razpršenih proizvodnih virov, torej vključno z JEK2 in z malimi in večjimi enotami iz vseh razpoložljivih obnovljivih virov energije.Kot je dodala, dokument prenove NEPN sicer predvideva izgradnjo nove JE šele v letu 2040, kar bo (pre)pozno. S tem se strinjajo tudi predstavnikiorganizacij mladih, ki ne vidijo potrebe, da bi se o JEK2 odločali na referendumu.

Državna sekretarka na MOPE Tina Seršen razume, da gospodarstvo podpira izgradnjo JEK2, vendar današnje tehnologije omogočajo cenejšo proizvodnjo energije iz OVE, pravi, in tehnologija omogoča tudi lažje shranjevanje le-te. Izpostavila je tudi problematiko območja NATURA 2000. Po njenem ne pomeni, da se na tem območju ne sme ničesar graditi, kar je najpogostejši očitek oziroma ne pomeni, da bi z investicijami na teh območjih uničili naravo ali biodiverziteto. Prepričana je namreč, da bi lahko tako na zaščitenih območjih Nature 2000 kotnezaščitenih območjih zgradili OVE, ki bi zagotovili 100 teravatnih ur elektrike, kar je dvakrat več kot je današnja proizvodnja. Zaključila je, da je konflikt med JE in OVE umetno ustvarjen in da bo potrebno najti ravnotežje.