Predlog davčne reforme GZS in Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije (ZDSS) je usmerjen h krepitvi zaposlovanja v zasebnem sektorju, saj je BDP od predkrizne ravni nižji za štiri odstotke, število delovnih mest pa je nižje kar za osem odstotkov.

V letošnjem letu lahko v analitiki GZS pričakujemo 2-odstotno gospodarsko rast, v 2017 nekoliko višjo, ki jo bodo v vse večji meri poganjale storitvene dejavnosti. Te bodo rasle hitreje zaradi višjega trošenja gospodinjstev, tudi na račun manjšega varčevanje in večjega zadolževanja.

Nov pokojninski zakon bi morali sprejeti najkasneje do konca leta 2018.

Z višjo potrošnjo v storitvenih dejavnostih se vloga le-teh v gospodarski rasti povečuje, kljub velikim pritiskom na cene storitev.

Danes so bili pri predsedniku vlade ugledni gospodarstveniki, ki poudarjajo, da mora sveženj davčnih sprememb zajeti tako dohodnino kot nagrajevanja, višji stopnji davkov od dobička podjetij pa tudi gospodarstveniki ne nasprotujejo ... Strinjali so se z zvišanjem stopnje obdavčitve dobička s 17 na 20. Finančno ministrstvo bo tako pridobilo 100 milijonov in jih namenilo za znižanje stroškov dela, treba pa bo poiskati ustrezno kombinacijo, ugotavlja finančni minister Mramor.

Zaposleni v javnem sektorju se morajo zavedati svojega položaja, da lahko prispevajo k temu, da nam je vsem bolje, sicer naj gredo v zasebni sektor, meni Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča, s komer smo se pogovarjali o anomalijah v javnem sektorju.

Kako gre, me je nedavno vprašal visok slovenski uradnik, politik. Gre, dobro. Kako dobro? Pravzaprav še nikoli bolje.

Reforma šolstva in zdravstva, reorganizacija lokalne samouprave, optimizacija delovanja služb javne uprave in zmanjšanje sredstev za poklicne pokojnine v javnem sektorju bi lahko pripravili prostor za resno davčno reformo.