Ljudem v ustvarjalnih poklicih urejanje poslovnih knjig pogosto povzroča sive lase ali jim krade čas, ki bi ga lahko porabili za delo. Računovodstvo je za marsikoga visok strošek, a vam lahko pomaga prihraniti tako dragocen čas kot tudi denar. Za izhodišče smo pripravili nekaj nasvetov za izbiro primerne poslovne poti, opozorili pa bomo tudi na najpogostejše pasti.

Ne glede na to, da predpisi samostojnim kulturnim delavcem omogočajo kar nekaj poenostavitev, se morate na začetku opravljanja dejavnosti odločiti, kako boste uredili svoj status.

Ustvarjalci v kulturi svoj status lahko urejate na dva načina:

• kot samozaposleni v kulturi
• kot samostojni podjetniki

Registracija dejavnosti

a) Samozaposleni v kulturi

Če samostojno opravljate katerega od specializiranih poklicev na področju kulture in imate za to ustrezno izobrazbo ali pa o vaši usposobljenosti priča vaše dosedanje delo, se lahko pri Ministrstvu za kulturo vpišete v Razvid samozaposlenih v kulturi. Vanj se lahko vpišete tudi takoj po končanem študiju, če so vaši študijski dosežki izjemnega pomena ali če gre za področja deficitarnih poklicev. 

Ko ste vpisani v Razvid samozaposlenih v kulturi, lahko pridobite pravico do plačevanja prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna, če izpolnjujete naslednja pogoja:

• vaše delo v zadnjih treh letih pomeni izjemen kulturni prispevek ali prispeva k razvoju deficitarnega poklica,
• ste davčni rezidenti Republike Slovenije in ne presegate dohodkovnega cenzusa iz 13. člena predmetne uredbe (povprečna bruto plača za 35. plačni razred za pretekla tri leta) – za leto 2018 je bilo to 19.908,06 EUR.

b) Samostojni podjetnik

Ustvarjalci s področja kulture lahko poslujete tudi kot samostojni podjetniki. V tem primeru se morate ob registraciji dejavnosti vključiti v sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zavarovanja za starševsko varstvo in zavarovanja za primer brezposelnosti. Zavarovalna osnova je ustvarjen dobiček, povečan za znesek obračunanih prispevkov za socialno varnost, ki se zmanjša za 25 %. 

Na začetku se lahko sami odločite, ali boste plačevali minimalne ali pa višje prispevke, s katerimi si boste zagotovili tudi večjo stopnjo socialne varnosti. Najvišji možni prispevek znaša 3,5 kratnik zadnje povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec.

Ugotavljanje davčne osnove

Ob registraciji ali najpozneje v osmih dneh od vpisa vas čaka pomembna odločitev o načinu ugotavljanja davčne osnove davka od dohodka iz dejavnosti. Odločitev za eno izmed oblik je pomembna, saj je med letom ni mogoče spreminjati. Pod določenimi pogoji jo lahko spremenite v novem davčnem obdobju. 

Davčno osnovo lahko ugotavljate na dva načina:

• z upoštevanjem dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov ali
• z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

Odločitev je odvisna od več dejavnikov, predvsem pa od dejavnosti, s katero se ukvarjate in od višine vaših letnih prihodkov. Vsaka od možnosti ima svoje prednosti in slabosti, ki jih bomo predstavili v nadaljevanju.

a) Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov

Če je vaša dejavnost storitvene narave (umetniška, intelektualna, novinarska ipd.), pri njenem izvajanju ne nastaja veliko stroškov nabave materiala, osnovnih sredstev, prevozov in podobnega, prihodki pa ne presegajo 50.000 evrov (oziroma 100.000, če imate zavarovano vsaj eno osebo za polni delovni čas najmanj 5 mesecev), je primernejši način ugotavljanja davčne osnove na podlagi normiranih stroškov oziroma normirana obdavčitev.

Davčno osnovo v tem primeru ugotavljate tako, da od ustvarjenih prihodkov odštejete 80 % normiranih odhodkov, vendar ne več kot 40.000 evrov (oziroma 80.000 evrov, če imate zavarovano vsaj eno osebo za polni delovni čas najmanj 5 mesecev). Dohodnina od dohodka iz dejavnosti, ki v tem primeru velja kot dokončen davek, se odmeri po davčni stopnji 20 %.

Prednosti:

• Ni treba voditi poslovnih knjig. 
• Ni treba dokazovati poslovnih odhodov.
• Ni treba predložiti letnega poročila.

Slabosti:

• Ni mogoče uveljavljati davčnih olajšav (niti za vzdrževane družinske člane).
• Davčne osnove ni mogoče zmanjšati na račun zneskov izgub iz minulih let.

Priznajo se odhodki največ v višini 40.000 evrov oziroma 80.000 evrov, če je obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev.

Zavezanci akontacijo davka plačujete mesečno (če znesek davka presega 400 evrov) ali trimesečno (če znesek davka ne presega 400 evrov).

b) Ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih odhodkov

Če imate pri vaši ustvarjalni dejavnosti veliko stroškov s prevozi, nabavo materialov ter investicijami v stroje in opremo, je ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih stroškov bolj smiselno. Lahko se namreč zgodi, da boste plačali precej manj davka kot če bi izbrali normirano obdavčitev.

Davčna osnova je v tem primeru dobiček, oziroma razlika med prihodki in odhodki. Zavezanci se glede na višino doseženih dohodkov uvrstite v enega od petih dohodninskih razredov, ki so obdavčeni s 16, 27, 34, 39 ali 50 odstotno stopnjo dohodnine. 

Prednosti:

• Zavezanci lahko uveljavljate splošno in posebno olajšavo za družinske člane, olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje in druge olajšave, ki jih določa Zakon o dohodnini.
• Če ste v minulih letih ustvarili davčno izgubo, lahko v tekočem obdobju 50 % davčne osnove zmanjšate z pokrivanjem davčne izgube. 
• Če imate nizko davčno osnovo, lahko plačate zelo malo ali nič davka

Slabosti:

• Zavezanci morajo voditi poslovne knjige. Pri takšni obliki poslovanja je priporočljivo sodelovanje z računovodskim servisom, kar je sicer dodaten strošek, a vam bo prihranilo veliko časa, ki ga lahko porabite za delo. 

Identifikacija za DDV

Če svoje storitve izvajate za naročnika, ki ima sedež v drugi državi Evropske unije, se morate najprej registrirati v sistem DDV, da pridobite identifikacijsko številko, ki jo boste navedli na računu. Potrebovali boste tudi naročnikovo ID številko za DDV, katere veljavnost lahko preverite na spletnem portalu VIES.

Storitev je v takšnem primeru obdavčena v državi naročnika, zato račun izdate brez obračunanega DDV. Za vsako opravljeno in obračunano storitev je treba Finančni upravi RS predložiti rekapitulacijsko poročilo za mesec, v katerem je bila opravljena.

Povzetek

Ne glede na to, da predpisi samostojnim kulturnim delavcem omogočajo kar nekaj poenostavitev, se morate na začetku opravljanja dejavnosti odločiti, kako boste uredili svoj status, saj je od tega odvisno to, ali boste morali prispevke za socialno varnost plačevati sami ali vam jih bodo plačevali iz državnega proračuna.

Prav tako se morate na začetku odločiti, ali boste vodili knjige ali boste izbrali obdavčitev na podlagi normiranih odhodkov. V prvem primeru lahko zaradi davčnih olajšav ne plačate davka, boste pa imeli stroške z vodenjem poslovnih knjig. V drugem primeru, primeru normiranih odhodkov, vam poslovnih knjig ni potrebno voditi, morali pa boste plačati davek v višini 4 % ustvarjenih prihodkov.

Nikakor pa ne smete pozabiti na identifikacijo za DDV, ki je obvezna, če pričakujete, da bo vaš promet v obdobju 12 mesecev presegel 50.000. Ta prag pa ne velja, če opravite storitve za naročnika iz druge države članice EU. V tem primeru morate identifikacijo za DDV opraviti pred opravljeno storitvijo.