Iz Ljubljane je predviden odhod ob 7. uri zjutraj. Sledi vožnja proti Novemu mestu mimo Dolenjskih toplic do vasi Veliki Nerajec.

Naš prvi postanek bo v vasici Veliki Nerajec, nedaleč stran od Dragatuša med Vinico in Črnomljem in ki leži ob bližnjem Krajinskem parku Lahinja. Ime Nerajec naj bi izviralo iz osebnega imena Nerad. V pisnih virih je bil prvič omenjen konec 14. stoletja, ko so leta 1395 in 1398 gospodje Črnomaljski prodali šest nerajskih kmetij Frideriku Ortenburškemu. Še veliko več o zanimivi vasi boste izvedeli od prijaznih domačink, ki nam postregle s povtico ter nam razkazale svojo vas. Pri Veri Vardjan, ki je gonilna sila v vasi, si bomo ogledali izdelke domače obrti, od katerih izdeluje "gudala" kar sama.

Sledi krajša vožnja do Pustega Gradca, ki je s kulturno dediščino najbogatejši rečni polotok na okljuku Lahinje in hkrati zanimivo arheološko najdišče. Doslej najdeni predmeti potrjujejo poseljenost od mlajše kamene dobe naprej. Med vasema Pusti Gradec in Veliki Nerajec so odkrili Halštatske gomile, pri vasi Šipek pa antično grobišče. Grad s konca 16. stoletja, ki je stal na dostopu na polotok – okljuku reke Lahinje pri Pustem Gradcu, je propadel že pred stoletji. Njegova upodobitev je ohranjena le na slikah v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske. Na nekdanji grajski kompleks spominja le cerkev Vseh svetnikov iz 17. stoletja. Zvonik na preslico predstavlja za južne dele Bele krajine tipično podeželsko cerkveno arhitekturo, ki izvira iz primorskih pokrajin. Stara cerkvena oprema, ki je že povsem uničena, je bila iz leta 1653. Sedanji neorenesančni glavni oltar je leta 1892 izdelal podobar Jernej Jereb. Cerkev je bila pozidana. O tem govori v kamnit portal vklesana letnica 1638 in latinski napis. V omet vtisnjena dlan na severni steni prezbiterija priča o neznanem zidarju, ki je cerkvico prezidal. Ker ni znal pisati, je svoj "podpis" vtisnil v še svež omet. Cerkvica je edini vidni spomin na nekdanji grajski kompleks. Kamniti portal in napis na njem ter poslikave z zvezdami opečnate barve pričajo, da je bila cerkev del življenja podeželskega dvorca. Pred masivno skalo, na katerem je v srednjem veku stal omenjen grad, stojita Klepčev mlin in žaga venecijanka, ki še vedno obratujeta.

Naš naslednji postanek bo v Adlešičih. Najprej se bomo nekoliko okrepčali (malica na žlico) in se nato seznanili s krajem. Kraj je poznan predvsem po ohranjeni domači obrti ­ izdelovanju lanenega platna, belokranjskih vezenin in belokranjskih pisanic. Belokranjska noša je sešita iz lanenega platna, ki so ga dekleta in žene tkale ob dolgih zimskih večerih. Kako zamudna in zahtevna sta priprava prediva in tkanje, si bomo ogledali v Jankovičih na domačiji domačih obrti Raztresen v neposredni bližini reke Kolpe. Zelo zanimiva ohranjena domača obrt je tudi izdelava pisanic, ki nam jo bodo domačini z veseljem predstavili.

Naša pot nas vodi naprej protiMetliki, kjer se v terminu naše poti dogaja znamenita Vinska vigred. Če nam bo čas dopuščal se bomo ustavili, sicer pa nadaljujemo proti vasici Drašiči. Najprej se ustavimo v oljarni Pečarič, kjer nas bodo seznanili s postopkom pridelave olja. Ob koncu ogleda pa boste lahko še kupili kakšno olje za domov. V ponudbi imajo orehovo olje, lešnikovo olje, olje grozdnih pešk, marelično olje, laneno olje, sezamovo olje, ...

Zaključek celodnevnega potepanja po Beli krajini pa je načrtovan na kmetiji Simonič, kjer nam bo gospodar Stane razložil nekaj starih ljudskih belokranjskih navad, čaka nas tudi dobra večerja kakšen kozarček ali dva vina in... pustimo se presenetiti.

Pot proti Ljubljani nas vodi čez Vahto, skozi Novo mesto in naprej po avtocesti.

Polonca Podgoršek
direktorica ZRS

Aleksander Štefanac
predsednik ZRS