Glede na to, da je v Sloveniji daleč največ majhnih in mikro podjetij in samostojnih podjetnikov, so tudi računovodski servisi, ki opravljajo računovodske, knjigovodske, svetovalne in druge storitve, izjemno pomembna gospodarska dejavnost. Trenutno je v Sloveniji registriranih 4432 računovodskih servisov z nekaj več kot sedem tisoč zaposlenimi, med njimi pa so tudi takšni, ki se ukvarjajo zlasti z revizijo in davčnim svetovanjem. Pravih računovodskih servisov je okoli 2200.

V zbornici računovodskih servisov je približno četrtina vseh registriranih računovodskih servisov ali 40 do 45 odstotkov takih, ki v tej dejavnosti nekaj pomenijo. O dejavnosti računovodskih servisov, o njihovih nalogah, težavah in priložnosti smo se pogovarjali s predsednikom Zbornice računovodskih servisov Aleksandrom Štefancem ter direktorico zbornice Polonco Podgoršek. Njune odgovore smo združili v nekatere vsebinske sklope, ki osvetljujejo dejavnost računovodskih servisov, ki so bili prej organizirani kot združenje, z letom 2009 pa so se preoblikovali v zbornico, ki je, kot pravijo, pravo ime za to, kar delajo, namreč, da skrbijo za koristi in promocijo svojih članov.

Tisti, ki niso člani te zbornice, pravi Aleksander Štefanac, niso organizirani nikjer in se tudi ne izobražujejo, cene njihovih storitev so nižje, kakovost pa manj zanesljiva. Najemajo jih zlasti nova podjetja in podjetniki, nekateri nastali tudi s subvencijami države, ki jim je veliko do tega, da je strošek računovodskih storitev čim manjši. Še zlasti slabo je menda to, da v najpomembnejšem obdobju podjetja, ko se le-to ustanavlja in utrjuje, morda ne dobijo ustreznih in nujno potrebnih računovodskih informacij, storitev in svetovanja.

Vpliv krize

Zaradi krize računovodski servisi nimajo manj, ampak še več dela, zlasti svetovalnega. Lahko pa računovodski servis občuti težave zaradi slabšega plačevanja storitev ali če njihove stranke prenehajo delovati. Dobri servisi si zlasti zaradi lastne varnosti prizadevajo za čim manjšo fluktuacijo strank. Raje imajo kakšno stranko manj, pa tistim zagotavljajo boljše storitve in se jim bolj posvetijo.

Kakovost storitev

Ta se kaže v čim manjšem številu napak, ki jih naredijo servisi. Zato se podjetja raje odločajo za računovodske servise z boljšimi referencami. Veliko pa je predvidoma v tej dejavnosti dela na črno. Nekateri upokojeni računovodje delajo za nekatera podjetja, ki njihove storitve lahko delno plačujejo iz zakonitih sredstev, delno pa iz tako imenovanih črnih skladov.

Združenje računovodskih servisov MiniMax

V Sloveniji dobre programe za računovodska podjetja pišejo samo štiri podjetja, eno teh je tudi novogoriški SAOP, ki je po svojem programu MiniMax poimenoval Združenje računovodskih servisov. To pa je ime, pod katerim je prej delovala Zbornica računovodskih servisov, ki je obe imeni registrirala in ju potemtakem drugo podjetje ne bi smelo uporabljati. Poleg tega gre v tem primeru za čiste tržne cilje. Trenutno ima to »združenje« 550 članov, oziroma uporabnikov svojih programov, med katerimi so tudi nekateri člani Zbornice računovodskih servisov, ki niti niso bili obveščeni, da so jih uvrstili v to združenje, ki s svojim imenom zavaja in ustvarja napačen vtis, da za njimi stoji tudi zbornica. Vendar, kot pravi Aleksander Štefanac, dobri računovodski servisi zelo upoštevajo informatiko in dobre računalniške programe, ki niso poceni, dobri računovodski servisi pa se tudi večinoma združujejo v zbornici.

Licence za računovodske servise

V večini članic Evropske unije je pogoj za opravljanje računovodske dejavnosti pridobitev ustrezne licence. Te obveznosti nimajo na Cipru, na Češkem, v Estoniji, Litvi in Latviji, na Poljskem, Madžarskem, na Malti, na Slovaškem in v Sloveniji. Na podlagi tega pa ne bi mogli reči, da imajo v teh državah divji trg računovodskih servisov. Vsi to dejavnost tako ali drugače urejajo ali predpisujejo pogoje za delovanje. Pri nas morajo imeti računovodje, knjigovodje in davčni svetovalci, ki so zaposleni v računovodskem servisu, ustrezne licence, zato se tega ne zahteva od servisa kot ustanove.

Posebni zakon o računovodskih servisih

Za njegovo sprejetje si Zbornica računovodskih servisov prizadeva že dve leti in pogovarjali so se tudi na ministrstvu za gospodarstvo, ki je za tak zakon pristojno. Z zakonom naj bi na novo uredili trg, saj bi predpisali vstopno izobrazbo, opravljene izpite za vodenje računovodskega servisa, zavarovanje poklicne odgovornosti in določeno število ur poklicnega izobraževanja na leto, kar naj bi bilo nekakšno potrjevanje licenc. To naj bi bile prehude zahteve za servise, katerih večino storitev uporabljajo družinska podjetja, v katerih sta zaposlena dva ali en sam delavec kot nosilec finančne dejavnosti. Ti pogoji ne bi ustvarjali krivičnega razslojevanja, temveč samo po kakovosti, vendar, večja ko je kakovost storitev računovodskih servisov, večja je varnost strank, saj je pri nas premalo inšpektorjev, ki bi pregledali vsa podjetja. Če namreč računovodski servis opravlja svojo dejavnost nestrokovno in nekakovostno, lahko stranko pahne celo v stečaj, kar se je v nekaterih primerih tudi zgodilo. Pripravo posebnega zakona o računovodskih servisih podpirajo tudi podjetja, Ajpes, Združenje bank in revizorjev Slovenije in nekatera ministrstva. Edini, ki nasprotuje novemu zakonu, češ, da naj ustrezno nalogo opravi trg sam – ta pa je v zadnjih 12 letih ni bil sposoben opraviti –, je minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, pri katerem je predlog za zakon o računovodskih servisih obtičal.

Zavarovanje zaposlenih v računovodskih servisih in njihovega premoženja

Servis se lahko zavaruje pred posledicami morebitnih napak in s tem povezanimi tožbami podjetij. Zavarujejo se lahko zaradi kršitve izpolnitvenih rokov, torej če zamudijo pripravo in oddajo poslovnega poročila podjetja ali podjetnika, zavarujejo se lahko za plačilo kazni in glob za kršitve, ki so jih povzročili iz malomarnosti in so jih podjetja zaradi tega tožila. Če je tožb malo, je zavarovalna premija nižja, v primeru večjega števila tožb pa višja. Po nekaterih podatkih tožb ni veliko, menda sta bili v letu 2008 samo dve tožbi podjetij proti računovodskemu servisu.

Izobraževanje

Največje zanimanje računovodskih servisov je za izobraževanje, ko se spreminja zakonodaja. V večjih servisih imajo zaposlene strokovnjake za posamezna področja, zato obvezno število ur izobraževanja ni vedno namenjeno samo vodjem računovodskih servisov, ki se v velikih servisih ne morejo izobraževati za vsa področja. Nekateri servisi organizirajo tudi notranje izobraževanje. Zbornica računovodskih servisov organizira obvezne seminarje o davku od dejavnosti in o davku od dohodka pravnih oseb, sicer pa organizira različne brezplačne posvete, ki so namenjeni bolj vodjem računovodskih servisov, udeležba pa ni obvezna.

Zaradi nepoznavanja koristnosti računovodskih storitev so podjetniki v preteklosti storitve računovodskih servisov obravnavali kot nepotreben strošek. Zdaj je povsem drugače in včasih je celo preveč tvegano, če se podjetje ali samostojni podjetnik poskuša zanesti na svoje znanje in sposobnosti, pa potem ugotovi, da ima takih znanj in ustrezno usposobljenih delavcev premalo. Ker so zdajšnje razmere za računovodske servise ugodne, ker se jim tisti, ki jih potrebujejo, ne bodo odpovedali, je pričakovati, da bo prav v teh časih nastalo še veliko novih računovodskih servisov ali se bo kot njihova konkurenca verjetno povečala količina honorarnega računovodskega dela. Že zdaj pa je večina računovodskih servisov po velikosti majhnih in mikro družb ter samostojnih podjetnikov, ki se ukvarjajo s tako dejavnostjo, kot tudi z revizijo in davčnim svetovanjem. Po podatkih Ajpesa so v letu 2008 (podatki za leto 2009 bodo dostopni maja) družbe, ki opravljajo računovodske, knjigovodske, davčne in revizijske storitve, imele skupaj 242 milijonov evrov skupnih prihodkov, samostojni podjetniki iz te dejavnosti pa 71 milijonov evrov. Celotnega dobička je bilo pri teh družbah 26 milijonov evrov, pri samostojnih podjetnikih pa nekaj več kot 16 milijonov evrov. Koeficient gospodarnosti je bil pri družbah 1,11 odstotka, pri samostojnih podjetnikih pa 1,3 odstotka. Tudi dobičkovnost prodaje je bila pri samostojnih podjetnikih z 0,232 večja kot pri družbah, kjer je znašala 0,212. Samostojni podjetniki so imeli v letu 2008 44.935 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, računovodski servisi kot gospodarske družbe pa so imeli predlani 31.460 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. 

Fotogalerija