Zapri

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.


    Arhiv: Glavno vodilo naše dejavnosti je zagotavljanje kakovosti, Delo MAG, 14.12.2009

    Intervju z Aleksandrom Štefancem, predsednikom Zbornice računovodski servis
    http://tiskano.delo.si/services/documentviewer.php/5r76J06V_4xL1br1-s81j-5cJYX9GbrbWAT67f5lW4k

    Pogovor
     
    »Glavno vodilo naše dejavnosti je zagotavljanje kakovosti«
     
     
    S predsednikom zbornice računovodskih servisov, ki deluje pri gospodarski zbornici, Aleksandrom Štefancem smo se pogovarjali o ureditvi te dejavnosti pri nas. Ugotovili smo, da nadzora nad servisi in njihovimi lastniki skorajda ni, kar lahko za številna podjetja pomeni nepotrebno tveganje. Kot pravi sogovornik, do zdaj še niso bili uspešni pri politikih, od katerih pričakujejo, da bodo pripravili ustrezno zakonodajo. Glede na to, da se prav na podlagi dela računovodskih servisov oblikuje večina državne statistike, ki jo sporočamo tudi v Bruselj, preseneča nezanimanje politikov za ureditev tega področja.

    Kaj so naloge zbornice računovodskih servisov oziroma s čim se ukvarja?

    Naše poslanstvo je, da zastopamo interese svojih članov, jih promoviramo in s tem skrbimo za razvoj dejavnosti in samih servisov. Članom tako ponujamo podporo pri poslovanju, na primer letos z izdelanim pravilnikom o primopredaji dokumentacije, z računovodsko tarifo, ki je prevedena v več tujih jezikov, ažurnim obveščanjem o spremembah v zakonodaji in podobno. Poslanstvo zbornice uresničujemo tudi z organizacijo dogodkov, kot so kongres računovodskih servisov, razna predavanja in posveti, športne igre in izbor za najračunovodski servis leta, letos že drugi po vrsti. Lani je ta laskavi naziv dobilo podjetje Sova, d. o. o., letos pa je pripadel podjetju Unija, d. d. Obakrat je strokovna in neodvisna petčlanska komisija med prijavljenimi servisi izbrala pet finalistov, jih obiskala v njihovih poslovnih prostorih, z njimi opravila pogovore in se na podlagi zbranih podatkov odločila o zmagovalcu. V zdaj že več kot desetletni zgodovini zbornice tako širši poslovni javnosti dokazujemo pomen kakovostnega in zaupanja vrednega računovodskega servisa. Zavedati se moramo, da slika z očali uokvirjenega, bledoličnega in s črnimi narokavniki opremljenega računovodje že dolgo ni več prava. Vemo, da se v poslovnem svetu vse začne in konča pri denarju, zato je danes računovodja podjetnikov svetovalec in zaupnik, njegove analize so nujne za nadaljnje poslovne odločitve, še posebej v teh kriznih časih pa je visoka stopnja zaupanja obvezna in še kako dobrodošla. Dobri in napredni računovodski servisi se tega gotovo zavedajo in prepričan sem, da svojim strankam zagotavljajo popolno oskrbo.

    Koliko servisov deluje v Sloveniji in koliko jih je včlanjenih v zbornico?

    Po dostopnih podatkih je trenutno pri nas registriranih več kot štiri tisoč poslovnih subjektov s to dejavnostjo. Menim, da vsaj dobra tretjina od teh ni aktivnih ali pa je njihova letna realizacija manjša od tri tisoč evrov. V zbornico je včlanjenih 744 servisov, kar po našem predvidevanju pomeni tretjino vseh družb oziroma samostojnih podjetnikov, ki se s to dejavnostjo aktivno ukvarjajo. Vizija, ki jo imamo zapisano na spletni strani, nam med drugim nalaga, da do leta 2012 med člane zajamemo najmanj tri četrtine aktivnih servisov.

    Katere pogoje morajo izpolnjevati, če želijo biti vaši člani? Ali so zato tudi boljši in varnejši?

    Pogojev, ki bi računovodskim servisom omejevali članstvo v naši zbornici, ni. Navsezadnje je to prostovoljno. Vsekakor pa od vsakega člana pričakujemo, da svoje delo opravlja vestno in skladno z zakonodajo ter da se pri tem drži kodeksa računovodskih servisov. Vsi naši člani so navedeni v registru članov zbornice, ki je objavljen na naših spletnih straneh, tako da podjetniki lahko izbirajo med njimi, ko se odločajo za nov servis ali pa za zamenjavo dotedanjega. Ali so ti servisi boljši in varnejši od tistih, ki se še niso včlanili v zbornico, zaradi pomanjkanja osnovnih zakonsko predpisanih meril težko trdim. Toda prepričan sem, da je že pripravljenost sodelovati v organizaciji, kot je naša zbornica, znak, da se vodja servisa zaveda odgovornosti, ki mu je bila zaupana. Zanesljivo pa lahko trdim, da tisti, ki so objavljeni v posebnem katalogu računovodskih servisov, kjer je za vpis treba izpolniti pogoje, kot so opravljen izpit pri naši zbornici ali Slovenskem inštitutu za revizijo, sklenjeno zavarovanje poklicne odgovornosti in opravljeno določeno število ur izobraževanja na leto, svoje delo opravljajo na najvišji ravni kakovosti in varnosti. Razmišljamo, da bi ta dva registra združili v enotno evidenco, v kateri bi bili računovodski servisi razporejeni na podlagi pogojev, ki jih dosegajo. Tako bi bila po našem mnenju evidenca še bolj pregledna in dostopna novim naročnikom.

    Pravite, da za urejanje te dejavnosti manjkajo osnovna zakonska določila. Katera?

    Zaradi odsotnosti kakršnekoli regulative na področju naše dejavnosti lahko računovodski servis registrira in vodi vsakdo, ne glede na to, ali ima za takšno delo ustrezno izobrazbo ali ne. Tako tudi ni zapisanih meril, po katerih bi pomanjkljivosti lahko ovrednotili, kar pa seveda ne pomeni, da jih servisi pri svojem delu ne opažamo. Nanje naletimo predvsem pri zamenjavah računovodskih servisov, ko stranke prinesejo pomanjkljivo in neurejeno dokumentacijo, nepopolne izpise iz poslovnih knjig, napačno evidentirane poslovne dogodke … V skrajnih primerih se je dogajalo celo, da servis poslovnih knjig sploh ni vodil in je tako svojega naročnika spravil v položaj, da krši zakon. Naj poudarim, da četudi naročnik z računovodskim servisom sklene pogodbo o vodenju poslovnih knjig, servisu nobena zakonodaja ne nalaga odgovornosti ne za pravilnost evidentiranih dogodkov ne za zakonsko predpisana poročila. To pomeni, da za morebitne nepravilnosti odgovarja direktor ali samostojni podjetnik. Na nepravilnosti prav tako opozarjajo državne ustanove, kot sta Durs in Ajpes. Pred kratkim je prav Ajpes pozval strokovno javnost, naj poda mnenja, kako izboljšati kakovost letnih poročil, ki jih obdelajo oziroma uporabljajo. V tem dopisu je omenjena tudi zbornica računovodskih servisov kot ena redkih, ki se s svojim delovanjem trudi vplivati na stanje pri nas.

    Kako bi moral biti po vašem urejen nadzor nad računovodskimi servisi?

    Zbornica ni pristojna, da bi predpisovala način nadzora nad servisi. To je vsekakor naloga države oziroma ministrstva za gospodarstvo. Dejstvo pa je, da že samo v Evropski uniji obstaja več rešitev, kako bi to lahko izvedli. Ena od njih bi bila, da bi to prepustili neodvisni agenciji, ki bi nadzor nad delom računovodskega servisa lahko odredila na podlagi prijave tako državnih organov kot naročnikov storitev.

    Kako je to področje urejeno v drugih članicah EU?

    Prav za potrebe zadnjega predloga smo dali izdelati analizo ureditev v petih članicah Unije. Analiza je potrdila, da imajo države, kot so Nemčija, Avstrija in Belgija, področje računovodstva zelo strogo urejeno, Irska je po dolgih letih samoregulative v podobnem položaju kot mi in pripravlja zakonske predloge, po drugi strani pa Estonija nima nikakršnih predpisov, kar je bilo tudi pričakovano. Glede na to, da naši zakoni izhajajo iz germanskih zakonskih korenin, bi bilo pričakovati, da se bomo nanje oprli tudi pri ureditve naše dejavnosti.

    Zakaj, menite, vlada oziroma pristojna ministrstva ne ukrepajo?

    Pravega odgovora vam ne morem dati. Morda je razlog dodatna regulacija, ki bi jo morali utemeljiti pred drugimi članicami EU, pa čeprav same takšne ureditve že poznajo. Vemo, da v Evropski uniji težimo k prostemu pretoku dela, vendar je dejavnost računovodskih servisov premočno vpletena v gospodarstvo, da bi jo prepustili zakonitostim trga. Preprosto rečeno, po našem mnenju je vpliv dela računovodskih servisov na majhnih poslovnih subjektih premočen, da ne bi bil reguliran.

    Kako dolgo že skušate prodreti s to svojo pobudo?

    Ideja o zakonski ureditvi naše dejavnosti obstaja že več let. V tem času smo svoje aktivnosti stopnjevali, letos pa naposled oblikovali po našem mnenju zelo dober predlog in ga predložili pristojnim službam na gospodarskem ministrstvu. Prav tako smo opravili precej pogovorov, tako na ministrstvu kakor tudi s predstavniki organizacij, kot so Slovenski inštitut za revizijo, Durs, Ajpes, obrtno-podjetniška zbornica, urad za preprečevanje pranja denarja in združenje bank. Pri večini smo dobili podporo za naše pobude. Prav zanimiv je bil nedavni pogovor s predstavniki sveta Evrope, povezan z izvajanjem zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma pri našem delu. Večkrat smo jim morali ponoviti, da nimamo zakonskih predpisov, ki bi urejali našo dejavnost, in vendar sem na koncu imel občutek, da so mislili, da smo se narobe razumeli. Zavedamo se, da so trenutno v državi pomembnejše zadeve, s katerimi se pristojno ministrstvo ukvarja, tako da bomo na odločitev počakali. Če je ne bo kmalu, pa bomo svoje aktivnosti usmerili v razvoj in priznavanje samoregulacije.

    Kritiki vam bodo gotovo oponesli, da želite tovrsten nadzor nad delom računovodskih servisov zato, da bi zmanjšali konkurenco?

    Nikakor, kje pa. Glavno vodilo na poti do zakonske ureditve naše dejavnosti je zagotavljanje kakovosti. Vsak podjetnik, ki je naročnik storitev računovodskega servisa, bo s takšno ureditvijo gotovo zadovoljen. Navsezadnje to potrjuje analiza zadovoljstva slovenskih podjetij z računovodskimi servisi, v kateri je več kot tri četrtine anketiranih podprlo zamisel o urejeni računovodski dejavnosti.

    Kakšen je črni scenarij za podjetnika, ki je najel nekompetenten računovodski servis?

    Ali se je kakšen tak črni scenarij res zgodil, ne vem. Upam, da ne, kajti v najslabšem primeru podjetnik lahko izgubi podjetje, stanovanje ali hišo in na koncu celo vse svoje premoženje. V medijih smo v zadnjem času brali o družini, ki je zaradi napake v poslovnih knjigah ostala brez vsega. V tem primeru, če se ne motim, ni bil kriv računovodski servis, vendar lahko zelo hitro potegnemo vzporednice, in niti pomisliti si ne upam, koliko družin je morda na isti poti.

    Kaj preostane takšnemu podjetniku?

    Kot sem že prej povedal, je za vse še zmeraj odgovoren direktor oziroma samostojni podjetnik. Vsako morebitno škodo, ki nastane ali zaradi glob, ki jih predpišejo pristojni organi, ali pa zaradi napačnih podatkov, lahko podjetnik izterja le po sodni poti. Vemo pa, kako dolgo se rešujejo gospodarski spori. Podjetnik, ki je ostal brez vsega, si verjetno tako dolgih sodnih sporov ne more privoščiti, prav tako ob morebitni ugodni razsodbi gotovo ne bo dobil povrnjenega vsega, kar je v tem času izgubil.

    Računovodski servisi državnim organom pošiljate številne podatke. Za kaj vse se uporabljajo?

    Računovodski servisi pri nas pokrivamo okoli 80 odstotkov gospodarstva. Tolikšen je tudi delež malih in mikropodjetij, ki so večinoma naročniki naših storitev. Zakonsko predpisana poročila, naj bodo letna, davčna ali statistična, večinoma zbira Ajpes, ki jih nato pošilja pristojnim organom in službam. To pomeni, da 80 odstotkov vseh gospodarskih, za državo pomembnih podatkov pride izpod rok računovodskih servisov.

    Številke, s katerimi naši politiki mahajo v evropskih inštitucijah, torej dobijo od vas, računovodskih servisov, nad vami pa ni nobenega nadzora?

    Lahko bi rekli tako. Slika gospodarstva, s katero se država predstavlja v Evropski uniji, je v velikem delu sestavljena iz naših podatkov. Tega ne poudarjam zato, da bi še povečal pomen računovodskih servisov, temveč želim poudariti, da je to dejavnost nujno urediti.

    Luka Jakše

     


    Pripeti dokumenti

    Fotogalerija





     

    Arhivi