Kot večina razvitih družb, se tudi Slovenija stara glede prebivalstva. Vsako leto se v povprečju postaramo za dva meseca in pol, trend rodnosti na dolgi rok upada, delež mladih do 15 let pa je nižji od deleža starejših prebivalcev, ki imajo več kot 65 let (vir podatkov: Statistični urad RS). Po nekaterih napovedih naj bi slednji leta 2060 predstavljali tretjino vseh Slovencev. Daljša se pričakovana življenjska doba, ki je trenutno 81 let, s širjenjem zavedanja o pomenu aktivnega življenjskega sloga ter razvojem medicine in storitev oskrbe, pa se podaljšuje tudi vitalno obdobje posameznikov.

Slovenija se že srečuje z velikimi izzivi na področju pokojninskega sistema, v trenutnem za gospodarstvo relativno ugodnem času, pa so ti trčili tudi ob problem pomanjkanja delovne sile. Stopnja nezaposlenosti (januar 2019) je zelo nizka, brezposelnih je le 4,4 % delovno aktivnega prebivalstva. Trg dela vsako leto zapusti okoli 30.000, vanj pa vstopi le okoli 20.000 mladih delavcev. Kar tretjina slovenskih podjetij v predelovalni dejavnosti pridobivanje usposobljenih zaposlenih navaja kot največjo oviro pri svojem poslovanju, starostna struktura prebivalstva pa vpliva tudi na način potrošnje.

Vse to so okoliščine, ki zahtevajo hitre in korenite spremembe na trgu dela in v pokojninski zakonodaji, če želimo še naprej uspešno in konkurenčno nastopati na globalnih trgih, ki se borijo za kakovostne delavce. Pri ohranjanju sedanjih sistemov socialne zaščite bo namreč zmanjšano število delovno sposobnega prebivalstva omejevalo vir finančnih sredstev, povečan delež starejših pa bo dvignil javnofinančne izdatke, kot so pokojnine, zdravstvene storitve in storitve dolgotrajne oskrbe.

Zaradi potreb po delavcih se število starejših zaposlenih že nekaj let povečuje (med leti 2014 in 2018 za 6,6 %) še vedno pa smo po stopnji delovne aktivnosti v tej starostni skupini na predzadnjem mestu med državami Evropske unije. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) se v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) ter ostalimi socialnimi partnerji in zainteresiranimi javnostmi izziva loteva celovito in premišljeno. Eden izmed ukrepov je pokojninska reforma, s katero se bo upokojitvena starost postopoma dvignila na 65 let (ali 43 let delovne dobe za moške in 41 za ženske). Država tudi z davčno ugodnejšo obravnavo in finančnimi prispevki spodbuja zaposlovanje starejših, obenem pa sistemsko ureja še dolgotrajno oskrbo, s katero bo olajšala skrb za svojce. GZS je ključne izzive in nabor predlogov sprememb predstavila v projektu Razvojno partnerstvo treh generacij 2018-2025, posvetila pa jim je tudi nedavno konferenco Za večjo zaposlenost generacije 55 plus.

Poleg finančnih in zakonskih spodbud za zaposlovanje, so eni najučinkovitejših ukrepov tudi sprememba kulture vrednot, preseganje predsodkov o starejših zaposlenih in motivacija za vseživljenjsko učenje. Delodajalci se namreč pogosto že pri branju prijav na prosta delovna mesta odločijo za zaposlovanje na podlagi letnice rojstva, izkušnje, znanje in delovne navade pa povsem spregledajo. Drugi pa po tem, ko delavci dosežejo malce višjo starost, nehajo vlagati v njihovo izobraževanje in karierni razvoj in sredstva raje preusmerijo v mlajše kadre.

Izkušnje zaposlovalcev, ki so v skupini starejših zaposlenih prepoznali priložnost za reševanje kadrovske vrzeli pa je povsem drugačna. Delavci nad 55 letom imajo dragocena znanja, s katerimi dopolnjujejo sposobnosti mlajših sodelavcev, praviloma imajo tudi zelo dober občutek za vodenje in so bolj pripadni podjetju. S prilagajanjem delovnih pogojev starejšim delavcem lahko delodajalci vse te vrline še dodatno potencirajo, podaljšajo delovno aktivnost in spodbujajo medgeneracijsko sodelovanje. Manj stresno okolje in enakopravna obravnava vseh zaposlenih pa ni le prednost, ki jo ima delodajalec na trgu dela, dober vpliv ima tudi na produktivnost in rast podjetij.

Viri:

• Vlada.si – Pokojninska reforma
• MDDSZ.gov.si – dokument Starejši in trg dela (2017)
• Val 202 – Vroči mikrofon: Starejši na trgu dela ali »brez starcev ni udarcev«
• Nastavki za razvojno partnerstvo treh generacij 2018-25 (GZS, 2017)