Bližamo se koncu leta 2020, ki se bo v zgodovino zapisalo kot leto izzivov, s katerimi se je morala soočiti tudi računovodska stroka. V tem času se je potrdil pomen Zbornice računovodskih servisov, ki je odločno stopila v bran interesom svojih članov, pa tudi slovenskega gospodarstva na splošno. Z našim predsednikom Aleksandrom Štefancem smo se ozrli po minulem obdobju krize in ga povprašali o načrtih ZRS v naslednjem letu.

Leto 2020 je bilo v znamenju posebne preizkušnje za slovensko gospodarstvo in celotno družbo. Kako je epidemijo občutila računovodska stroka?

V računovodski stroki je najbolj opazna posledica epidemije koronavirusa gotovo izjemno povečana količina dela. Poleg običajnih računovodskih in svetovalskih opravil se v tem času trudimo tudi tolažiti in spodbujati naše stranke, ki so upravičeno zaskrbljene ali celo obupane nad trenutno gospodarsko situacijo. Brez pretiravanja lahko rečemo, da smo postali neke vrste gospodarski psihoterapevti.

Nepredvidene okoliščine so nas tudi čez noč prisilile v bolj množično uporabo novih tehnologij in drugačne načine dela, kot smo ga bili vajeni do sedaj. Hitro smo se privadili delu od doma z nekaterimi zanimivimi rešitvami. Ponekod so v pisarne namestili dežurnega zaposlenega, ki je skeniral dokumente in jih pošiljal tistim, ki so delali doma. Do izraza so prišle tudi različne oblike avtomatizacije, ki nam jih omogočajo naši ERP – poslovno informacijski sistemi.

Kako bo po vašem mnenju potekalo okrevanje?

Vedno več naših strank je v zelo težkem položaju, ker ne morejo opravljati svoje dejavnosti, zato je zelo težko napovedati usodo računovodskih servisov. Z gotovostjo pa lahko napovem, da bo okrevanje dolgotrajno. V mesečnih računih, ki jih izstavljamo izvajalci računovodskih storitev je trenutno zajetih tudi ogromno pro bono storitev, ki jih strankam v duhu dolgoročnega sodelovanja nismo zaračunali, kar je neke vrste investicija v preživetje.

V spomladanskem prvem valu epidemije je Zbornica opozorila na pomanjkljive ukrepe za pomoč gospodarstvu in odločevalcem ponudila svoje znanje in izkušnje pri oblikovanju novih ukrepov. Je bi predlog slišan, kako Zbornica sodeluje pri oblikovanju novih ukrepov in kako pri tem lahko sodelujejo njeni člani?

Na Zbornici računovodskih servisov v času izrednih razmer še posebej pozorno spremljamo informacije o težavah, s katerimi se srečujejo naši člani in računovodska stroka na splošno. Svoje predloge na interventno COVID zakonodajo podajamo pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije, žal pa ugotavljamo, da večinoma niso slišani. Ne naši ne GZSjevi.

Epidemija koronavirusa je eden od nepredvidenih dogodkov, na katere naj bi se podjetja ves čas pripravljala, pa nas vendar vedno presenetijo. O pripravljenosti na spremembe smo se pogovarjali tudi na Kongresih izvajalcev računovodskih storitev, pa vendar, kako vi ocenjujete pripravljenost naše računovodske stroke na takšne dogodke, na hiter napredek tehnologije in na povsem nova pričakovanja nove generacije podjetnikov?

Spremembe so stalnica našega posla, z njimi se srečujemo odkar delujemo kot stroka, pa vendar so v tem obdobju dobile pospešek, ki ga je težko nadzorovati. Računovodski servisi smo nanje dobro pripravljeni, čeprav se jim praviloma vedno najprej malce upiramo. Ko pa odpor premagamo in jih uspešno posvojimo, ugotovimo, da nam dejansko pomagajo pri našem delu.

Tudi zahtevam nove generacije podjetnikov smo se hitro prilagodili in jim s pomočjo naših ERP programov razširili hiter dostop do podatkov o poslovanju. Veliko vlagamo v izobraževanje, sledimo spremembam, razvoju tehnologije in avtomatizaciji, tudi programska oprema je vedno boljša. Nekaj k temu doprinese tudi e-uprava. Po eni strani imamo servisi zdaj malce več dela, ki je tudi bolj zahtevno, po drugi strani pa je posredovanje informacij in podatkov neprimerno lažje, kot je bilo nekoč.

Organizacija 22. Kongresa izvajalcev računovodskih storitev je bila letos precejšen izziv, kljub temu vam je uspelo pripraviti dogodek, kjer so si udeleženci lahko pridobili nova znanja in si izmenjali izkušnje. Kako ste zadovoljni z letošnjim kongresom in 13. Zborom članov ZRS, ali delate že načrte za naslednjega? O čem bi se radi pogovarjali naslednje leto?

Izjemno smo zadovoljni, da smo kongres letos lahko izpeljali v živo. Gre za najpomembnejši dogodek računovodske dejavnosti in edini letos, ki je lahko potekal pred publiko, ki je bila prisotna v dvorani.

Okvir za naslednji kongres je že nastavljen, program pa bomo dokončno izoblikovali do konca maja. Vedno se trudimo ponuditi poglede na aktualne teme, zato vsebinsko rdečo nit prilagajamo problematikam, s katerimi se računovodski servisi srečujejo v letu kongresa. Naš namen ni poglobljeno izobraževanje, ampak opozarjanje na novosti in probleme z osnovnimi informacijami in usmeritvami za nadaljnje raziskovanje posameznih področij.

Na letošnjem 13. Zboru članov ZRS smo izvedli pet okroglih miz, kjer so člani aktivno sodelovali s svojimi izzivi in predlogi. Upravni odbor ZRS bo del predlogov vključil v program dela in projekte ZRS v letu 2021.

Kaj boste svojim članom ponudili v letu 2021, kakšni so načrti Zbornice? Katere projekte zaključujete, česa bi se še radi lotili, kje vidite priložnosti? In kaj bi radi svojim članom zaželeli v novem letu?

Veliko projektov, ki smo jih na ZRS načrtovali za leto 2020, je moralo prepustiti prostor koronski problematiki, s katero se neprestano ukvarjamo od marca. Sicer pa zaključujemo projekte FRP – Finančna razkritja poslovanja, Računovodske in neračunovodske storitve ter Pravilnik o računovodstvu. Še veliko je za postoriti. Dejavnost je zelo živa in nagnjena k spremembam, ki jih moramo dohajati. Še naprej pa bi radi ostali povezani kot organizacija in kot prava zbornica naših članov, ki se zavedajo dodane vrednosti sodelovanja v ZRS.

Članom ZRS v letu 2021 želim veliko zdravja, kar je v teh časih praktično nujno. Poleg tega pa bi jim rad zaželel še, da bi svoje delo lahko opravljali tako, kot ga najbolje znajo. Strokovno, z mislijo na stranke in zaposlene.