Zapri

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.


    Arhiv: ZRS: Pogovor s predsednikom ZRS Aleksandrom Štefancem: Računovodska stroka je živa stvar

    V letošnjem letu, natančneje v petek, 3. decembra 2021, je Zbornica računovodskih servisov praznovala 25 let delovanja. V tem obdobju se je zgodilo veliko, največji preskok pa je bil zagotovo na področju digitalizacije računovodskih storitev. O digitalizaciji storitev, varnosti na spletu, letošnjem kongresu in pomenu njegovega slogana ter članstvu ZRS smo spregovorili s predsednikom ZRS g. Aleksandrom Štefancem. Prav tako smo se dotaknili tudi načrtov ZRS in izzivov računovodske stroke v prihodnjem letu.

    Trenutna situacija v svetu nas je prisilila k digitalizaciji storitev in povzročila velike spremembe pri načinu poslovanja. Kje vidite največje spremembe pri računovodskem poslovanju, ki so se zgodile v letu 2021 na področju digitalizacije?

    Pravzaprav se te večje spremembe nadaljujejo iz preteklega leta, ko smo bili čez noč primorani spremeniti način našega dela. To je od nas zahtevalo delo od doma, kar je posledično vplivalo tudi na organizacijo dela, posodobitev strojne in programske opreme ter skrb za kibernetsko varnost. To je pomenilo ne samo spremembe pri nas, ampak tudi pri naših naročnikih, ki so morali v kratkem času preiti na digitalno komunikacijo z računovodskim servisom. Posledično imamo zdaj digitalizirano večjo količino dokumentacije, kar prinaša hitrejšo obdelavo in lažjo dostopnost nam in našim naročnikom. Zaradi hitrejše obdelave so tudi podatki bolj ažurni, kar je tudi naš cilj – uspešna in hitrejša transformacija pri obdelavi podatkov, svetovanju in napredovanju.

    S t.i. oblačnimi storitvami lahko pohitrimo procese, prav tako pa lahko ima digitalizacija tudi slabe strani. V minulem letu je bilo zaslediti kar nekaj vdorov v podatkovne zbirke podjetij, med drugim tudi računovodske servise. Kaj lahko računovodski servisi naredijo na tem področju?

    Tako je. Vedno in v vsakem napredku lahko najdemo dobre plati, pa tudi nekaj slabih. V primeru digitalizacije je to povečana kibernetska ranljivost. Pa tukaj ne mislim samo vdore v podatkovne zbirke podjetij, ampak bolj na ranljivost zaposlenih. Po mojem mnenju je človeški faktor najbolj pomemben filter, saj je v prvi v vrsti na bojni liniji in je tudi najbolj oblegan. Zavedati se moramo, da z našim delovanjem ali odpiramo ali uspešno zapiramo te potencialne varnostne luknje. Na Zboru članov ZRS smo imeli prispevek točno o tej problematiki in smo našim članom ponudili ugodno storitev preverbe njihove digitalne varnosti. Na prvem mestu pri varnosti pa je vsekakor nenehno izobraževanje in dosledno upoštevanje navodil v zvezi z internetnim poslovanjem ter s kibernetsko varnostjo.

    Letošnji 23. Kongres ZRS je minil pod sloganom “Skupaj ustvarjamo prakso brez ovir”. Kako ocenjujete udeležbo in kakšni so bili odzivi udeležencev po kongresu?

    Kako oceniti udeležbo s skoraj 300 udeleženci v teh časih in pod temi pogoji? Le kot neverjetno. Med samim kongresom je bilo moč čutiti, da so obiskovalci že močno pogrešali druženje in izobraževanje v živo. Odzivi udeležencev, ki smo jih prejeli na osnovi izpolnjenih anket in razgovorov, so bili zelo pozitivni, prejeli smo veliko pohval. Je pa zelo težko sestaviti dovolj informativen program, ki hkrati ni preveč obremenjujoč s podatki – ki je uravnotežen. Seveda je lažje, ko so napovedane ali že prisotne spremembe davčne zakonodaje, saj se takrat tematika ponuja kar sama. Veseli nas, da opažamo vedno večjo potrebo po t.i. mehkih veščinah. Pa naj bo to organizacija dela posameznika ali pa njegovega delovnega okolja, znanja iz kibernetske varnosti in digitalizacije storitev ali preprosto spoznavanje izkušenj drugih o usklajevanju zasebnega in službenega življenja.


     V svojem govoru na kongresu ste izpostavili, da lahko skupaj dosežemo več. Kako?

    Res je, velikokrat se je že izkazalo in potrdilo, da je v slogi moč. V tem »koronskem času« in stiskah, v katerih so se znašli računovodski servisi, so se pri nekaterih članih sprožili pomisleki, da ZRS ni odreagirala dovolj hitro in so razmišljali o drugačnih načinih pritiska na zakonodajalca. Težko je bilo koordinirati vse pritiske, ki so prihajali na Ministrstvo za finance, FURS. ZRS je subjekt, ki ima vpliv in je sogovornik. Če ti zakonodajalci prejemajo še kakšne dodatne informacije s strani, se to pozna tudi na pritisku ZRS.

    ZRS letos praznuje 25 let delovanja in ob tem lahko zagotovim, da vedno in z vsemi sredstvi zastopa interese svojih članov. Poudariti moram tudi to, da resnično cenim vsako pobudo, ki je prišla s strani članov ZRS in da si res želim, da bi še naprej delovali združeno, skupaj v enem.

    Kako bi povzeli delovanje ZRS v preteklem letu? Kako konkretno je ZRS pomagala svojim članom?

    Lahko rečem, da uspešno. Kljub dejstvu, da je bila zadnji dve leti kreator delovanja ZRS prav epidemija. Veliko projektov, ki smo si jih zastavili, je žal moralo odstopiti svoje mesto podpori, ki smo jo namenili svojim članom v času covid epidemije. S podporo mislim predvsem na zbiranje vseh informacij na enem mestu, pridobivanje pojasnil, usklajevanje pojasnil z zakonodajalcem, ažurno spremljanje vseh sprememb. Pojasnila so se namreč spreminjala tudi na dnevni ravni. Vemo, da smo storili vse, kar je bilo v naši moči in kar so nam dopuščale naše zmožnosti.

    Zanimivo je bilo, da so nam nekateri člani očitali, da nismo storili dovolj. Ko smo jim predstavili, kaj vse je bilo narejeno in kaj dokumentirano, so rekli, da tega prej niso zasledili, ker so zgrešili maile in na koncu tudi priznali, da smo naredili res veliko.

    Kaj lahko pričakujejo člani ZRS od zbornice v letu, ki prihaja?

    ZRS bo tako kot do sedaj še naprej skrbela za zastopanje interesov svojih članov po svojih najboljših močeh. Na zadnjih dveh zborih članov smo dobili kar nekaj dobrih idej, predlogov in želja, kaj bi bilo dobro še narediti in kaj spremeniti. Nekaj od teh projektov je že dobilo zeleno luč in se že izvajajo. Seveda pa je vse odvisno od trenutne situacije, ki lahko v trenutku vse obrne na glavo, kar pomeni večjo potrebo po podpori našim članom in reševanje aktualnih problemov. Vemo, da zna priti do večje spremembe zakonodaje, ki jo bomo spremljali in zahtevali vsa pojasnila, ki bodo na voljo ter o tem poročali svojim članom.

    Kje vidite največje izzive računovodske stroke v prihodnjem letu?

    Računovodska stroka je živa stvar. Živo jo delajo spremembe zakonodaje. Prav tako se predvsem zaradi prisotnosti virusa spreminjajo delovne navade, saj se od nas zahteva veliko usklajevanja z našim zasebnim življenjem. V spremembe nas silijo tudi naši mlajši naročniki, ki imajo drugačen način razmišljanja in drugačne izzive kot recimo temu naše stare, ustaljene stranke, s katerimi smo navajeni delati. Ti pričakujejo drugačno vrsto podpore in druge, nove storitve. Prav na tem področju se bo računovodska stroka v prihodnjem letu najbolj razvijala, kjer ji bo pomagala tudi ZRS po svojih najboljših močeh.

    ZRS praznuje letos 25-letnico delovanja. Iskrene čestitke! Kakšne so vaše zaključne besede ob tem jubileju?

    25 let v 30-letni zgodovini naše države je ogromno. Pred 25 leti so ustanovni člani takratne  sekcije zelo hitro zaznali potrebo po ustanovitvi krovne stanovske organizacije. Narejeno je bilo ogromno – od prostovoljnega združenja do organizacije, ki je polnopravna članica EFAA-Evropske zveze računovodij in revizorjev, na osnovi katere lahko vplivamo na samo zakonodajo že takoj na začetku pri sprejemanju v Evropski uniji. Mislim, da bo ZRS svoje poslanstvo zelo uspešno nadaljevala in da bo še vsaj naslednjih 25 let tako uspešnih kot do sedaj.

    Fotogalerija





     

    Arhivi