Ljubljana, 23. decembra (STA) - Odbor DZ za finance je ob obstrukciji poslancev dela opozicije, ki se niso strinjali z načinom vodenja seje, potrdil predlog desetega protikoronskega zakona (PKP10). V okviru nujnega postopka se je prebil skozi okoli 90 vloženih dopolnil, med njimi je izglasoval tudi tistega o zvišanju najvišjega plačnega razreda za zdravnike in zobozdravnike.

Minister za finance Andrej Šircelj je na današnji seji pojasnil, da je vlada predlog zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic covida-19 pripravila, ker se Slovenija še vedno sooča s posledicami koronavirusne bolezni.

Kot je izpostavil, predlog na področju zdravstva podaljšuje nekatere ukrepe, denimo možnost koriščenja odsotnosti z dela brez potrdila o upravičeni zadržanosti. Poleg tega predvideva povračilo škode upravičencem, ki jim je nastala škoda na zdravju zaradi cepljenja ali zdravil za covid-19.

Vzpostavlja tudi pravno podlago za sprejem odločitev glede omejevanja vstopa v Slovenijo iz držav s slabo epidemiološko sliko, ob posebni obremenjenosti zdravnikov pa glede na dopolnilo koalicije še pravno podlago za uvrstitev zdravnikov in zobozdravnikov v višje plačne razrede. Za obdobje do 31. decembra 2022 bodo lahko uvrščeni največ v 63. plačni razred (zdaj 57.).

S področja predlagane pomoči posameznikom je minister izpostavil pomoč upokojencem s pokojninami do 714 evrov, in sicer v višinah od 130, 230 ali 300 evrov, ter kmetom brez pokojnin v starosti nad 65 let, invalidom in vojnim veteranom, ki bodo upravičeni do 150 evrov solidarnostnega dodatka. "Ne gre za energetski vavčer, ti se bodo obravnavali posebej," je dodal.

Poleg tega predlog predvideva mesečni dodatek za pripadnike sil za zaščito in reševanje ter za dijake in študente, ki pomagajo pri oskrbi bolnikov v zdravstvenih ali socialno-varstvenih ustanovah, in sicer v višini 30 oz. 25 evrov dnevno.

V načrtu so še delno povrnjeni izgubljeni dohodek za čas trajanja karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka in dodatno financiranje programov v podporo družini.

Šircelj je spomnil še, da bo mogoče neizkoriščeni letni dopust za 2020 po novem koristiti do 1. aprila 2022, tistega za 2021 pa do konca prihodnjega leta.

Med predlaganimi ukrepi v pomoč gospodarstvu je opozoril na nov ukrep, ki bo Slovenskemu podjetniškemu skladu omogočil dajanje likvidnostnih posojil podjetjem, predvideno je tudi podaljšanje trajanja programa finančnih spodbud na prihodnje leto.

Prav tako bo glede na predlog podaljšana veljavnost lanskih turističnih bonov, in sicer do konca junija 2022 (bone 21 je medtem vlada za enak čas podaljšala že s sklepom).

V zakonodajno-pravni službi so v zvezi s predlogom zakona opozorili, da so uvodoma izdali pripombe skoraj k vsem členom predloga zakona, tudi z vidika skladnosti z ustavo. Koalicija je zato predlagala številne predloge dopolnil, a je treba ugotoviti, "da ostajajo relevantne vse pripombe" zakonodajno-pravne službe, je povedala pravnica Sonja Bien Karlovšek.

Posebej je izpostavila, da se s tovrstnimi zakoni dodatno zmanjšuje preglednost in jasnost ureditve ter da pravni naslovljenci svoj pravni položaj vse težje razberejo.

V opoziciji je bilo nato sproženih več postopkovnih predlogov, vezanih na izločitev predlaganih dopolnil, ki niso skladna s poslovnikom DZ, kot je to v navadi, a se predsednik odbora Robert Polnar, sicer član poslanske skupine DeSUS, s tem ni strinjal, saj da ni dolžan upoštevati sugestij zakonodajno-pravne službe in da bi moral v tem primeru izločiti 75 odstotkov predlaganih dopolnil. Skupaj jih je bilo sicer vloženih okoli 90.

Zaradi Polnarjeve odločitve je bilo kar nekaj vroče krvi. Iz dela opozicije, ki sodi v koalicijo KUL, je bilo slišati, da gre za "razgradnjo DZ", "vehementno spreminjanje poslancev v dekle in hlapce", "posmeh demokraciji", "samovoljno prikrojevanje pravil". Polnarju so očitali, da se je za obravnavo vseh predlaganih dopolnil odločil samo zato, ker je opozicija večinoma predlagala nedopustne amandmaje. Poslanci LMŠ, SD, Levice in SAB so nato sejo obstruirali.

Ker je odbor ostal sklepčen, je sledila obravnava členov in predlaganih dopolnil, ob odsotnosti dela opozicije pa večjih polemik ni bilo. Večkrat se je oglasila le Bien Karlovškova, ki je opozorila na posamezne pravne vidike. Pri zvišanju najvišjega plačnega razreda za zdravnike in zobozdravnike se po njenih besedah postavlja vprašanje, ali je sploh povezano z ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa oz. njegovimi posledicami. Gre za vsebino iz stavkovne zaveze iz 2016, katere končna realizacija je odvisna od kolektivnega pogajanja, je poudarila.

Poslanci so poleg koalicijskih potrdili tudi nekaj dopolnil, ki so jih vložili v LMŠ, SD, Levici, SAB in NeP. Z njihovo potrditvijo se iz predloga PKP10 črtajo členi, ki so se dotikali zaostrovanja zbiranja, opravljanja dela, uresničevanja verske svobode, prometa blaga ali izvajanja storitev v povezavi s preprečevanjem širjenja koronavirusa.

Predlog zakona bo na plenarni seji DZ že v ponedeljek, saj se z njegovim sprejemom mudi. Pod streho mora biti do konca leta.

Vir:

STA >>