Pomen intelektualne lastnine v mednarodnem poslovanju

 

Ključni gonilni sili slovenskega gospodarstva sta razvoj in izvoz storitev, produktov, tehnologij, znanja, ki pa morajo konkurirati na mednarodnem trgu. To predpostavlja, da so produkti slovenskih podjetij konkurenčni, torej zanimivi, novi oziroma aktualni, kvalitetni, cenovno dostopni ter nenazadnje, prosto dostopni za ciljni trg. Slednje pomeni, da ne kršijo pravic intelektualne lastnine (patentov, modelov, blagovnih znamk idr) drugih podjetij ali izumiteljev. Enako velja za produkte, ki vstopajo na slovenski trg, tudi ti ne smejo kršiti pravic imetnikov patentov, modelov, blagovnih znamk, avtorskih pravic, veljavnih v Sloveniji.

Zavedanje o pomenu zaščite lastnega znanja in spoštovanje lastništva ter pravilna uporaba tujega znanja v mnogih slovenskih podjetjih, tudi razvojno naravnanih, še ni dozorelo. Tudi zaradi relativno kompleksne nacionalne in mednarodne ureditve tega področja. Prihaja do zlorab, ki imajo lahko resne finančne posledice za poslovanje in rast podjetij. Poleg »naključnih« zlorab, ki so posledica nepoznavanja področja in nezavedanja njegovega pomena, pa je vse bolj pristno tudi načrtno izrabljanje nezaščitenega ali nepravilno zaščitenega znanja. Mnoga slovenska podjetja so že utrpela škodo zaradi »legalne« kraje IL. S pričujočim CD-jem želimo slovenska podjetja, ki želijo temeljiti svoj razvoj na znanj seznaniti tako s priložnostmi kot pastmi zaščite intelektualne lastnine in kako jo uporabiti v prid tržni aplikaciji in povečanju konkurenčnosti na mednarodnem trgu.

Pomembni tretji trgi

Brazilija
Indija
Japonska
Kitajska
Združene države Amerike
Rusija

 

Brazilija

O sistemu intelektualne lastnine

Brazilija je leta 1995 postala članica WTO in posledično morala vzpostaviti zakonodajo vezano na varovanje intelektualne lastnine. Prav tako je podpisnica Bernske konvencije o avtorskih pravicah.
Institucija, ki je odgovorna za upravljanje patentov, uporabnih modelov, industrijskega dizajna in sistema blagovnih znamk, je Brazilska pisarna za patente in blagovne znamke, ki deluje v sklopu Nacionalnega inštituta za infdustrijsko lastnino.

Leta 1809 je bila Brazilija četrta država, ki je uveljavila patentni zakon. Brazilski patentni sistem deluje po sistemu „first-to-file” in ne „first-to-invent”, kar pomeni, da je med več enakimi izumi patentiran tisti, katerega avtor bo prvi vložil patentno zahtevo.  Patenti se prijavljajo na Nacionalnem inštitutu za industrijsko lastnino (INPI) ali pod pogoji Pogodbe o sodelovanju na področju patentov „Patent Cooperation Treaty”. Prijave se morajo nanašati le na eno inovacijo ali inovativno idejo. Registrirani agenti industrijske lastnine in odvetniki pa lahko zastopajo prijavitelje patentov pred INPI.

Podobno kot druge v svetu, tudi v Braziliji ostane patentna prijava tajna do objave v reviji Industrijska lastnina („Industrial Property Magazine” oz. RPI).

Tuji prijavitelji morajo imeti v Braziliji zakonitega zastopnika, ki je brazilski rezident.

Informacije o intelektualni lastnini v Braziliji so dostopne na spletni strani
http://www.mercosur-iprhelpdesk.eu/sites/default/files/factsheets/en_brasil_factsheet_ec_vf.pdf

Zakonodaja s področja intelektualne lastnine v Braziliji:
http://www.wipo.int/wipolex/en/profile.jsp?code=BR

Nacionalni urad za intelektualno lastnino (Instituto Nacional da Propriedade Industrial - INPI)
http://www.inpi.gov.br/portal/

Urad za avtorske pravice - Copyright Office
Ministry of Culture
http://www.cultura.gov.brE-mail: direito.autoral@cultura.gov.br
E-mail: Marcos.Souza@cultura.gov.br

Baze z intelektualno lastnino

http://pesquisa.inpi.gov.br/patentes/diretoria/apresentacao.htm?tr11
(dostopno v portugalščini) 

 

Informacije o zastopnikih so dostopne pri:
·        General-Coordination of Social Communication, e-mail cgcom@inpi.gov.br, telefon +55 (21) 3037-3233 / 3232 / 3231
·        General-Coordination of International Cooperation of INPI, e-mail cgci@inpi.gov.br, telefon +55 (21) 3037-3079 

Pomagala pri poslovanju z državami Južne Amerike: Brazilija, Argentina, Čile, Paragvaj Urugvaj, Venezuela – IPR Helpdesk Mercusur
http://www.mercosur-iprhelpdesk.eu/

 

Brazil IPR Factsheets:

Uveljavljanje intelektualne lastnine v Braziliji
http://www.mercosur-iprhelpdesk.eu/content/intellectual-property-enforcement-brazil

Registracija patenta v Braziliji:
http://www.mercosur-iprhelpdesk.eu/content/how-accelerate-your-patent-brazil

Kako registrirati blagovno znamko v Braziliji:
http://www.mercosur-iprhelpdesk.eu/content/guide-trademark-registration-brazil

Iskanje bazah z blagovnimi znamkami:
http://www.mercosur-iprhelpdesk.eu/content/how-conduct-tm-search-brazil

Modeli (design) v Braziliji:
http://www.mercosur-iprhelpdesk.eu/content/designs-brazil

Zaščita programske opreme v Braziliji:
http://www.mercosur-iprhelpdesk.eu/content/software-protection-brazil

Intelektualna lastnina in sejmi v Braziliji:
http://www.mercosur-iprhelpdesk.eu/content/ip-trade-fairs-brazil

Brezplačni webinarji:
http://www.mercosur-iprhelpdesk.eu/content/webinars

Kontakt za državo na GZS

Center za mednarodno poslovanje
T: (01) 5898 164
E-mail: cemp@gzs.si

 

 

Indija

 

Indija je federacija 28 zveznih držav in 7 zveznih ozemelj, kar ekonomsko gledano, predstavlja kolaž heterogenih regionalnih trgov. Vlade posameznih držav so suverene pri oblikovanju unikatne, investitorjem prijazne politike, vključujoč različne vzpodbude in koncesije za izbrane vrste industrijskih panog.

Zakaj v Indijo danes? Peti največji potrošniški trg in največji trg za prodajo avtomobilov do leta 2025 60 % populacije (od skupno 1 milijarde) je mlajših od 24 let, kar predstavlja veliko demografsko dividendo in nabor talentov Letno stopi na trg delovne sile pol milijona novo izobraženih inženirjev Za izgradnjo infrastrukture Indija bo do leta 2013 namenila 500 milijard ameriških dolarjev

Indija v številkah in napovedih: 2014-2011
http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Indija/Pregled_gospodarskih_gibanj/Statisticni_indikatorji/2016-2013_4087.aspx

O sistemu intelektualne lastnine:

V Indiji lahko intelektualno lastnino varujete preko patentov, blagovnih znamk, modelov in avtorskih pravic. Urad za splošni nadzor patentov, modelov in znamk (Office of the Controller General of Patents, Designs and Trade Marks, http://www.ipindia.nic.in) je državni organ, odgovoren za upravljanje patentov, blagovnih znamk in modelov, registriranih v Indiji.
Pravni postopki v Indiji lahko trajajo nekaj časa, vendar so stroški vložitve prijave in aktivnega varovanja (reševanja sporov) relativno nizki. Prijavitelji, ki nimajo sedeža v Indiji, morajo vloge vložiti prek indijskega odvetnika ali zastopnika.

Prijava blagovne znamke in patenta se lahko vloži preko spleta, prijava modelov pa se lahko vloži le neposredno na Uradu.

Imena spletnih domen spremlja »National Internet Exchange of India« (http://www.nixi.in/).

Blagovne znamke

Zaščita blagovne znamke deluje po pravilu „first-to-file”, kar pomeni, da ima oseba, ki prva registrira znamko večje pravice kot osebe, ki prijavo znamke vložijo kasneje.

Znamka je lahko razveljavljena, če je lastnik ne uporabi v roku pet let od registracije in tretja oseba vloži tožbo za odstranitev oznake.

Zaščititi je mogoče tudi netradicionalne znamke, kot so tridimenzionalni znaki.

Indija namerava v kratkem podpisati Madridski protokol (WIPO).

Patenti

V Indiji je na voljo le ena vrsta patenta, ki pa je (ob rednem vzdrževanju) veljaven 20 let.

Indijski patentni preiskovalci so zelo natančni pri pregledu skladnosti patentnih prijav z indijsko prakso; zaradi tega so pogosto potrebne prilagoditve (obstoječih in drugje veljavnih) patentnih prijav.

Tudi v Indiji ni mogoče patentirati izumov, ki so v nasprotju z zakonom, moralo, ki škodujejo zdravju, ki padejo v področje jedrske energije … (http://ipindia.nic.in/ipr/patent/patent_Act_1970_28012013_book.pdf; 2. poglavje, 3. člen).

Modeli

Modele je mogoče varovati za obdobje 10-let, z možnostjo podaljšanja veljavnosti za nadaljnjih pet let. Vsaka prijava modela mora prestati vsebinski preizkus, postopek običajno traja šest do devet mesecev.

Avtorske pravice
Registracija avtorskih pravic je v Indiji mogoča.

Pomagala
Podjetjem, ki nameravajo izvažati v Indijo, priporočamo, da sodelujejo s strokovnjakom z izkušnjami z indijsko trgovino in zakonodajo, vezano na intelektualno lastnino.
(vir: IP for Business)

EBTC (European Business and Technology Centre)
http://ebtc.eu/index.php/sector/ipr/

Ponudba storitev EBTC za mala in srednja podjetja:
http://ebtc.eu/index.php/sector/ipr/329-ipr/ipr-services-profile/413-ip-information-services

Pogosta vprašanja glede patentov:
http://ipindia.gov.in/ipr/patent/patents.htm

Pogosta vprašanja glede modelov:
http://ipindia.nic.in/ipr/design/faq_design.htm

Blagovna znamka
http://ipindia.nic.in/tmr_new/default.htm

Manual: Trademark,Practice and Procedure
http://ipindia.nic.in/tmr_new/TMR_Manual/DraftManual_TMR_23January2009.pdf
In
TradeMarks Work Manual
http://ipindia.nic.in/tmr_new/TMR_Manual/TMR_Manual_2008.pdf

Obrazci in pristojbine v Indiji:
http://ipindia.nic.in/ipr/patent/patent_FormsFees/index.htm

Kontakt za državo na GZS
Nataša Turk, mag.
Center za mednarodno poslovanje
T: 01 58 98 152
E: Natasa.Turk@gzs.si

 

 

Japonska

Tako kot velja pravilo, da ja Japonska zelo specifičen trg s celo vrsto posebnostmi kot so necarinske ovire, lokalna zakonodaja, zaščita potrošnikov, dolgotrajni postopki, ki so velikokrat povezani tudi s kulturnimi in jezikovnimi ovirami ipd., veljajo tudi na področju zaščite intelektualne lastnine določene posebnosti. Te se odražajo predvsem v zelo natančnih in včasih tudi zamudnih postopkih pri pridobivanju registracij povezanih z zaščito intelektualne lastnine. Japonska je dežela z zelo sofisticiranim sistemom intelektualne lastnine in je prva na svetu po številu patentov na prebivalca.

Podjetjem ali posameznikom, ki želijo prijaviti katero od oblik zaščite intelektualne lastnine svetujemo, da to storijo ob pomoči lokalnih strokovnjakov, ki obvladajo lokalno zakonodajo (http://www.jpaa.or.jp/?cat=546)/.

O sistemu intelektualne lastnine na Japonskem

Na Japonskem se zaščita intelektualne lastnine lahko izvaja preko registracije patentov, uporabnih modelov, blagovnih znamk in modelov (designa); registrirajo se pri državni Japonski patentni pisarni (JPO, http://www.jpo.go.jp).

V splošnem je postopek zaščite intelektualne lastnine podoben postopkim v ostalih razvitih trgih. Primerjiva je tudi cena prijave in registracije, dražja pa sta pregled stanja tehnike (ostalih oblik intelektualne lastnine) ter obnovitveni postopek.

Patenti

Na Japonskem obstajati dve vrsti patentne zaščite, patent ter uporabni model (utility model). Japonski patent je enakovreden patentom v Evropi. Uporabni model je podoben patentu – razlikujeta se zgolj v zahtevani “inventivni ravni” ter v obdobju trajanja. Na Japonskem velja uporabni model do 10 let.

Postopek za pridobitev patentne zaščite je podoben kot na ostalih razvitih trgih. Japonska daje velik poudarek podrobnim postopkom procesa preverjanja patentibilnost, ki je strog, izredno natančen, lahko tudi dolgotrajen in cenovno dražji kot na primerljivih trgih. 

Določenih izumov ali postopkov na Japonskem ni mogoče patentirati- podobno kot v Sloveniji ni mogoče patentirati izumov, ki nasprotujejo javnemu redu, morali in zdravju, naravnih zakonom, znanstvenih odkritij, matematičnih metod, medicinskih postopkov, osebnih znanj, idr. Podroben seznam je na voljo na strani http://www.epo.org/searching/asian/japan/faq.html .

Baza s patenti in uporabnimi modeli:
https://www4.j-platpat.inpit.go.jp/eng/tokujitsu/tkbs_en/TKBS_EN_GM101_Top.action

Blagovne znamke

Podobno kot v ostalih delih razvitega sveta tudi na Japonskem velja pravilo o zaščiti blagovne znamke po sistemu prvega prijavljenega – tisti, ki prvi prijavi bo imel torej več pravic kot ostali, ki bodo to storili za njim. Zato se svetuje podjetjem, ki želijo prodreti z novo blagovno znamko na japonski trg, da v izogib morebitnim krajam  ali celo pravdnim sporom zaščitijo svojo blagovno znamko še pred samim vstopom na ta trg. Dodatna pozornost je potrebna pri mednarodno uveljavljenih blagovnih znamkah, saj se lahko zgodi, da je le-ta registrirana v »slabi veri« na Japonskem,  in je ni možno več registrirati. V takem primeru se blagovna znamka zaščiti v okviru Zakona o nepošteni konkurenčni zaščiti (Unfair Competition Prevention Act)  tudi če blagovna znamka ni registrirana.
Zaščita tridimenzionalnih znamk je na japonskem v veljavi že od leta 1997, medtem ko zaščita ostalih netradicionalnih blagovnih znamk (zvok, vonj,…) ni možna. Blagovne znamke se lahko odstranijo iz registra če niso bile uporabljene v obdobju treh let.

V okviru mednarodne trgovine japonska carina  izvaja kontrolo zaščite blagovne znamke, tako da morajo podjetja pred izvozom morebitnih izdelkov preveriti morebitno registracijo. 

Baza z znamkami
https://www3.j-platpat.inpit.go.jp/cgi-bin/ET/TM_AREA_E.cgi?1430748526146

Modeli

Model je možno na japonskem zaščititi za obdobje 15 let po uspešno izvedeni registraciji, pri čemer podaljšanje ni možno. V okviru Zakona o nepošteni konkurenčni zaščiti (Unfair Competition Prevention Act) je možno neregistrirano zunanji izgled izdelka zaščititi v obdobju treh let po prvi prodaji izdelka na Japonskem

Baza z modeli (design)
https://www4.j-platpat.inpit.go.jp/eng/ishou/isbs_en/ISBS_EN_GM101_Top.action

OPOMBA: na Japonskem so avtorske pravice, rastlinske sorte in poslovne skrivnosti zaščitene kot neregistrirane pravice.

 

Pomagala

Japonska patentna pisarna
http://www.jpo.go.jp/index.htm

Informacije o vrstah intelektualne lastnine na Japonskem:
http://www.jpo.go.jp/seido_e/s_gaiyou_e/4houe.htm

Forum Evropske patentne organizacije: Asian Patent Information System
http://forums.epo.org/asian-patent-information-services/

Baze z intelektualno lastnino:
https://www.j-platpat.inpit.go.jp/web/all/top/BTmTopEnglishPage

Japonsko združenja japonskih patentnih odvetniških pisarn
http://www.jpaa.or.jp/english/index.html

Agencija za kulturo
http://www.bunka.go.jp/english/index.html

Center za avtorske pravice in informacije 
http://www.cric.or.jp/cric_e/index.html

Informacijski center za programsko opremo
http://www.softic.or.jp/

Japonska skupnost za avtorske, skladateljske in založniške pravice - JASRAC
http://www.jasrac.or.jp/ejhp/index.htm

Praktični primeri zaščite intelektualne lastnine na Japonskem
http://www.ipaustralia.gov.au/content/8701/list/8817/case-studies/ip-in-japan

 

Asian Patent Information Services pri Evropski patentni organizaciji
e-naslov: asiainfo@epo.org
Tel.: +43 1 52126 4545

Kontakt na GZS:
Marko Jare
Center za mednarodno poslovanje
T: 01 58 98 158
E: Marko.Jare@gzs.si

 

 

Kitajska

 

Na kratko o državi

Kitajska je sestavljena iz 22 provinc,  5 avtonomnih regij,  2 SAR, 4 občine. Razvitost države je precej nesorazmerna, saj so glavni centri moči na vzhodni obali. Zahod je manj razvit, zato država namenja milijardne vzpodbude za zagon gospodarstva, vzpostavitev infrastrukture in investicije na zahodnem delu države.

Gospodarsko rast je do nedavnega vezala predvsem na izvoz, sedaj pa se zaradi vzpona moči srednjega potrošniškega razreda in nestabilnosti evropskega gospodarstva gospodarska politika usmerja vse bolj na domačo porabo.

Država ima dobro razvit sistem tako imenovanih SEZ – posebnih ekonomskih con in industrijskih parkov, z izdelano infrastrukturo in podpornimi storitvami na enem mestu, ki tujim investitorjem skrajšujejo čas odpiranja poslovnih enot na Kitajskem.

Pri vstopu na kitajski trg svetujemo skrbno preverjanje poslovnih partnerjev s katerimi sklepamo enostavne izvozno-uvozne posle, kot seveda s tistimi, ki sklepamo dolgoročno partnerstvo. Skrbno je potrebno preveriti tudi kompetentnost svetovalnih podjetij, ki pomagajo pri registraciji podjetij, kot tudi imeti nadzor nad vpisom odgovornih oseb v poslovne evidence in podobno.

Kitajska v številkah in napovedih: 2014-2011
http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Kitajska/Tuje_neposredne_investicije_6435.aspx

O sistemu intelektualne lastnine

Vir: SIPO Kitajska
Na Kitajskem lahko intelektualno lastnino varujete preko patentov, blagovnih znamk in avtorskih pravic. Pravni postopki na Kitajskem trajajo nekaj časa, stroški vložitve prijave in aktivnega varovanja (reševanja sporov) niso nizki. Prijavno dokumentacijo jo namreč treba predložiti v kitajskem jeziku, zato je v stroške zaščite intelektualne lastnine potrebno vključiti stroške prevajanja. Prijavitelji, ki nimajo sedeža na Kitajskem, morajo vloge vložiti prek kitajskega odvetnika ali zastopnika.

Patente, blagovne znamke in avtorsko pravico upravljajo različni vladni organi:
·        Patenti: State Intellectual Property Office of China (http://www.sipo.gov.cn/)
·        Blagovne znamke: Chinese Trade Mark Office (http://www.ctmo.gov.cn/)
·        Avtorska pravica: National Copyright administration (http://www.ncac.gov.cn/)

Upravljanje in izvrševanje zakonodaje o intelektualni lastnini je na Kitajskem drugačno kot v Evropi. Sistem ugovarjanja prijavam IL je bil odpravljen leta 2001; tako je mogoče registrirano intelektualno lastnino izpodbijati le z dokazovanjem ničnosti registrirane IL. Vloga za razglasitev ničnosti se lahko vloži kadarkoli.  

Kitajska se s članstvom v WTO zavezala k ureditvi pravne zakonodaje na področju varovanja IL, vendar se podjetja kljub temu nenehno soočajo s problemi zlorab pravic IL.

EU podjetjem je pri reševanju obravnavanih težav tako pri zaščiti, kot implementiranju pravic IL na voljo tako imenovani China IPR SME Helpdesk  http://www.china-iprhelpdesk.eu/. Priporočljivo je, da podjetja pridobijo formalno pravno varstvo pravic intelektualne lastnine še pred vstopom na kitajski trg.

Patenti

S patenti upravlja State Intellectual Property Office of China (http://www.sipo.gov.cn/).

Država pozna tri vrste patentov:

1. patent za izume (patents for invention): nova tehnična rešitev, ki se nanaša na proizvod, proces ali izboljšave.
2. patent z uporabnim modelom (patent for utility model): nova tehnična rešitev v zvezi z obliko, strukturo ali njune kombinacije izdelka, ki je primeren za praktično uporabo
3. patent za model (patent for design): nova zasnova oblike, z motivom ali kombinacijo motivov, kombinacijo barve, z obliko ali vzorcem v proizvodu, ki ustvarja estetski občutek in je primeren za industrijsko uporabo.

Trajanje patenta za izume obsega 20 let, trajanje patenta za model in model uporabnost pa 10 let od datuma vložitve prijave na Kitajskem.

Tudi na Kitajskem ni mogoče patentirati izumov, ki so v nasprotju z zakonom, moralo, ki škodujejo javnemu interesu, snovi, pridobljene s pomočjo jedrske transformacije …
Več: (http://english.sipo.gov.cn/FAQ/200904/t20090408_449725.html).  

Programske opreme ni mogoče ščititi s patentom, jo je pa mogoče zaščititi v skladu s predpisi o zaščiti računalniške programske opreme (Regulations on Computers Software Protection) – http://www.ccpit-patent.com.cn/references/Regulations_on_Computer_Software_Protection.htm

Tehnični izum, ki vsebuje računalniški program, se lahko patentira, če kombinacija strojne in programske opreme kot celote resnično izboljša stanje tehnike, prinaša tehničnih rezultate in predstavlja celovito tehnično rešitev

Podjetja - patentni zastopniki na Kitajskem

Shanghai Patent & Trademark Law Office, LLC
No. 435, Guiping Rd, Shanghai, China
www.sptl.com.cn
info@sptl.com.cn
T: +86 21 64851607

WEIYUAN Patent Law  L.L.C.
"Room 408A, No.288,ZhaoJiaBang Road, Shanghai 200031
www.weiyuanpat.com
patent@weiyuanpat.com
T: +86 21 64276429

Shanghai Intellectual Property Service Center
10th floor, Tower B,580,Nanjing Road(W), Shanghai, China
www.ssip.com.cn
glennaguo@sina.com
T: +86 21 52281968

Shanghai Kaiji Intellectual Property Agent Co., Ltd.
Suite 1406, Overseas Chinese Mansion,129 Yan`an Road West,Shanghai 200040
www.kaiji-patent.com
kaiji@kaiji-patent.com
T: +86 21-62494556

Shanghai Intellectual Property (Patent Information) Platform
Room 712, No.915,Julu Road,Shanghai China
www.shanghaiip.cn
advice@shanghaiip.cn
T: +86 21-61113776

Shanghai Xinchuang Patent Institute
Room 1012, No. 393 Changshou Rd, Shanghai, China
www.xczlsb.com
xinchuang1st@126.com
T: +86 21 62270338

Shanghai Fangdong Patent Institute
Room 2601, No. 791 Lingling Rd, Shanghai, China
www.sh-fangdong.cn
fangdongtm@sina.com
T: +86 21 62317556

Shanghai Lvchuang Trademark Service Co.
Room 1713, No. 218 Hengfeng Rd,Shanghai, China
www.lcshangbiao.com
ip@lcshangbiao.com
T: +86 21 51822791

Blagovna znamka

Za upravljanje z blagovnimi znamkami je pristojen Chinese Trade Mark Office (http://www.ctmo.gov.cn/). Zaščita blagovne znamke deluje po pravilu „first-to-file”, kar pomeni, da ima oseba, ki prva registrira znamko, splošno prednost pred ostalimi subjekti. Če je Kitajska vaš ciljni trg, priporočamo, da blagovno znamka zaščitite v najkrajšem možnem času.

Možno je registrirati tudi tridimenzionalne oblike in barvne kombinacije.  Ostalih netradicionalnih znamk za npr. vonjave in zvoke trenutno še ni mogoče registrirati, potekajo pa razprave o morebitni možnosti za uveljavitev tudi tovrstnih pravic.

Blagovna znamka se lahko izbriše iz registra, če je lastnik ne uporablja tri ali več zaporednih let po vpisu.

Poslovne skrivnosti

Edinstvena imena, embalaža in okrasje znanih izdelkov so zaščiteni z (1) Anti-unfair Competition Law in (2) Anti-Trust Law.

POMAGALA

Podjetjem, ki nameravajo izvažati na Kitajsko, priporočamo, da sodelujejo s strokovnjakom z izkušnjami s kitajsko trgovino in zakonodajo, vezano na intelektualno lastnino.

Zakonodaja:
http://english.sipo.gov.cn/laws/

Pogosta vprašanja in odgovori:
http://english.sipo.gov.cn/FAQ/

Patentna baza:
http://english.sipo.gov.cn/index1.htm

Baza z blagovnimi znamkami
http://www.saic.gov.cn/sbjEnglish/sbcx_1/ več...

Hong Kong
http://english.sipo.gov.cn/FAQ/200904/t20090408_449692.html

China IPR helpdesk
je projekt Evropske komisije, namenjen evropskih podjetjem pri nastopanju na Kitajskem trgu http://www.china-iprhelpdesk.eu/

China IPR helpdesk je za evropska podjetja pripravila interaktivne vsebine po posameznih temah, namenjene kot priprava na vstop na kitajski trg.

Kako zaščititi blagovno znamko na Kitajskem:
http://www.china-iprhelpdesk.eu/emodule/index.html 

Kako se predstaviti na sejmih
http://www.china-iprhelpdesk.eu/emodule/2/

Kako zaščititi patent na Kitajskem:
http://www.china-iprhelpdesk.eu/emodule/3/  

Kako zaščititi avtorsko pravico na Kitajskem:
http://www.china-iprhelpdesk.eu/emodule/4/  

Kako zaščititi poslovno skrivnost na Kitajskem:
http://www.china-iprhelpdesk.eu/emodule/5/

Prenos tehnologij na Kitajsko:
http://www.china-iprhelpdesk.eu/emodule/6/

Kontakt za državo na GZS
Marko Jare
Center za mednarodno poslovanje
T: 01 58 98 158
E: Marko.Jare@gzs.si

 

 

Združene države Amerike

Gospodarstvo ZDA in njegova povezanost z intelektualno lastnino

Inovacije so nedvomno med glavnimi dejavniki gospodarske rasti v ZDA in njene konkurenčnosti v svetovnem merilu.

Uporaba blagovnih znamk in zaščitenih imen, ki omogočajo razlikovanje blaga in storitev od konkurenčnih, predstavlja dodatno podporo za inovacije, hkrati pa omogoča ameriškim podjetjem dosegati tržni delež tako na lokalnem kot na mednarodnih trgih, s tem pa seveda prispevajo k rasti ameriškega  gospodarstva. Priznanje in zaščita pravic intelektualne lastnine sta ključnega pomena za spodbujanje inovativnosti in ustvarjalnosti, hkrati pa osnovna pogoja ameriškega podjetniško-tržnega sistema.

Patenti, blagovne znamke in avtorske pravice so glavna sredstva, ki se v ameriškem gospodarstvu uporabljajo za zaščito lastništva nad izumi in kreativnimi idejami. S temi mehanizmi se zagotavlja tudi pravna podlaga za ustvarjanje otipljivih koristi od inovacij na eni strani za podjetja in zaposlene ter potrošnike na drugi strani.

Glavnina ameriškega gospodarstva povezanega z intelektualno lastnino se nahaja na zahodni obali (Kalifornija), vzhodni obali (New Jersey, Massachusetts, Connecticut, Rhode Island, Vermont in New Hampshire) in v zgornjem ter osrednjem delu Midwesta (Minnesota, Wisconsin).

Ne glede na to, da se zaščito intelektualne lastnine uporablja praktično v vseh vejah ameriškega  gospodarstva in industrije, pa je leta 2011 Ameriški urad za patente in blagovne znamke (U.S. Patent and Trademark Office - USPTO) izvedel analizo, katere panoge najbolj koristijo zaščito IL in kakšen je njihov doprinos k deležu nacionalne ekonomije.

Povezava do analize (2012): http://www.uspto.gov/sites/default/files/news/publications/IP_Report_March_2012.pdf

Obseg bruto nacionalnega dohodka industrijskih panog z intelektualno zaščito je v letu 2010 znašal okoli 5,06 bilijona ameriških dolarjev, oziroma 35 odstotkov nacionalnega BDP-ja ZDA. Obseg blagovnega izvoza industrije vezane na intelektualno lastnino je v letu 2010 znašal 775 milijard USD oziroma 61 odstotkov celotnega ameriškega izvoza.

Zanimiv je tudi podatek, da je povprečna plača zaposlenega v ameriški industriji z intelektualno lastnino kar 42 odstotkov višja kot v panogah kjer ni prisotna zaščita intelektualne lastnine. Podatek o povprečni plači zaposlenega sovpada tudi s povprečno stopnjo zaposlenih, saj ima kar 42 odstotkov zaposlenih v prvi skupini najmanj visoko izobrazbo v primerjavi z 32 odstotki v drugi.

Ameriški poslovneži so pozdravili navedeno analizo in študijo, ki bi naj potrdila sprejem nujnih ukrepov proti piratstvu in ponarejanju blaga in izdelkov tako doma kot tudi v tujini.

Zaščita intelektualne lastnine v ZDA

Zaradi določenih posebnosti povezanih z registracijo zaščite intelektualne lastnine v ZDA, velja pravilo, da podjetja svoje izdelke ali storitve na trgu ZDA zaščitijo s pomočjo strokovnjakov, ki obvladajo lokalni sistem mednarodne trgovine, carine in lokalne zakonodaje - tudi tiste povezane z zaščito intelektualne lastnine.

V ZDA se zaščita intelektualne lastnine izvaja preko registracije patentov, blagovnih znamk, modelov in avtorskih pravic.

Ameriški urad za patente in blagovne znamke (U.S. Patent and Trademark Office – USPTO,  www.uspto.gov) je vladni organ, pristojen za registracijo patentov, blagovnih znamk in avtorskih pravic.

Za avtorske pravice je zadolžen Urad za avtorske pravice (United States  Copyright Office,  www.coyrght.gov), ki deluje v okviru knjižnice ameriškega kongresa.

Vloge za prijave zaščite intelektualne lastnine je možno oddati v elektronski obliki preko spletnih strani obeh institucij, ki vsebujeta tudi obsežne podatkovne baze.

Patenti
V ZDA poteka reforma patentnega sistema, ki bi naj med drugim uvedla in bolj upoštevala pravilo “prvo prijavljenega” – sistem, ki ga ostale države na svetu že dolgo in več uporabljajo.

V ZDA so možne tri vrste patentne zaščite:

·        Utility patent – namenjen zaščiti novih iznajdb - izdelkov ali procesov (enak našemu standardnemu patentu)
·        Design patent – namenjen zaščiti oblike izdelka
·        Plant patent – namenjen zaščiti nespolnega razmnoževanja rastlin

Blagovne znamke

V ZDA velja pravilo o zaščiti blagovne znamke po sistemu prvega prijavljenega – tisti , ki prvi prijavi blagovno znamko, bo imel torej več pravic kot ostali, ki bodo to storili za njim.

Možno je zaščititi tudi netradicionalne znamke kot so tridimenzionalna oblika, zvok, vonj,…

Ameriški presojevalci od prijaviteljev zahtevajo zelo specifičen opis izdelkov ali storitev, za katere se zahteva varstvo, zato podjetjem svetujemo, da pri pripravi zahtevkov sodelujejo z lokalnimi svetovalci (odvetniškimi pisarnami).  

Kontrolo za zaščito blagovne znamke v okviru mednarodne trgovine izvaja Ameriška carina (http://www.ice.gov/about/overview/).

Blagovne znamke se lahko izbrišejo iz registra, če jih lastniki niso uporabili po treh ali petih letih od registracije (odvisno od vrste registracije).

Model

Zunanji videz produkta je lahko zaščiten preko t.i. oblikovnega patenta (design patent) in velja za obdobje 14 let. Tovrstna patentna prijava mora vsebovati tudi vsebinski postopek pregleda in primerjavo s predhodnimi podobnimi izdelki.

Avtorske pravice

Postopek registracije avtorskih pravic se izvaja preko Urada za avtorske pravice (United States Copyright Office, http://www.copyright.gov). Registracija avtorske pravice ni obvezna, je pa pogoj za vložitev za morebitno tožbo zaradi kršitve avtorskih pravic. Ameriška carina izvaja kontrolo registriranih avtorskih pravic v okviru mednarodne trgovine. 

Rastlinski patenti

Nove rastlinske sorte pridobljene z nespolnim razmnoževanjem sort je možno zaščititi z rastlinskim patentom, katerega veljavnost je določena na 20 let.

Zanimive internetne strani:

Ameriška pisarna za patente in blagovne znamke
http://patft.uspto.gov/

Poslovanje z ZDA – povezava z zakonodajo
http://business.usa.gov/

Poslovanje z ZDA – regijska obdelava (lokalna zakonodaja)
http://selectusa.commerce.gov/

Vladna stran ZDA proti ponarejanju izdelkov
http://www.stopfakes.gov/

Kontakt na GZS:
Marko Jare
Center za mednarodno poslovanje
T: 01 58 98 158
E: Marko.Jare@gzs.si

 

 

 

Ruska federacija

Evropska komisija ugotavlja, da v Rusiji glavni problem še vedno predstavljata piratstvo in ponarejanje, da je odzivnost ustreznih organov nezadostna (nepripravljenost organov pregona, da ukrepajo proti velikim kršiteljem) in da uradni organi in sodišča prek ozke razlage zakonodaje omogočajo nastanek pravnih praznin.

Evropski urad za usklajevanje na notranjem trgu (OHIM) podjetjem, ki poslujejo v Rusiji, svetuje aktivno varovanje, upravljanje in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v lasti podjetja. To pomeni, da naj podjetja

 

Vstop Ruske federacije v WTO

Rusija je po dolgotrajnih pogajanjih v Svetovno trgovinsko organizacijo (v nadaljevanju WTO) vstopila leta 2012 ter se zavezala k spoštovanju multilateralnih trgovinskih pravil, ki med drugim prepovedujejo protekcionizem in diskriminatorne trgovinske prakse. Rusija si je v pristopnih poganjanjih z WTO izborila dolga prehodna obdobja pri spoštovanju  multilateralnih trgovinskih pravil. Slednje pomeni, da se bodo uvozne dajatve in količinske omejitve pri uvozu znižale postopoma. Po končanem prehodnem obdobju naj bi se povprečna carinska stopnja, ki je v letu 2013 znašala 11,9 odstotka, do leta 2020 znižala na 7,1 odstotka, olajšan pa naj bi bil tudi dostop do telekomunikacijskih, distribucijskih in transportnih storitev tujih podjetij v Rusiji. Kljub pričakovanjem o liberalizaciji trgovinskega režima je Rusija v letu 2013 kot enega izmed protekcionističnih ukrepov uvedla takso za recikliranje na uvožena vozila in določene omejitve glede varnosti živil ob uvozu nekaterih kmetijskih in živilskih izdelkov. Trgovinski odnosi med Rusijo in zahodom so se občutno poslabšali v letu 2014, kot posledica zaostrenih razmer v Ukrajini. Dodaten problem pri spoštovanju multilateralnih trgovinskih pravil predstavlja prilagoditev nacionalne zakonodaje in postopkov pravilom WTO, kar je posledica oteženega izvajanja sprejetih pravil in zakonodaje na vseh državnih ravneh (Kako uspešno poslovati v Rusiji, 2013).

Sistem intelektualne lastnine v Ruski federaciji

Pravna ureditev v Ruski federaciji

Ruska federacija ima civilni pravni sistem, ki temelji na kodificiranem materialnem in procesnem pravu. Rusko zakonodajo na področju intelektualne lastnine urejajo Obligacijski zakon,  Civilno procesni zakon, Zakon o upravnih prekrških, Kazenski zakonik, Kazenski procesni zakonik, Zakon o arbitražnem postopku, Zvezni zakon o carinskem nadzoru, Zvezni zakon o varovanju konkurence, Zvezni zakon o spremembah nekaterih zakonodajnih aktov Ruske federacije o varstvu intelektualnih pravic na področju informacijskih in telekomunikacijskih omrežij ter Zvezni zakon o semenskem gojenju.

Povezave do zakonov: http://www.wipo.int/wipolex/en/profile.jsp?code=RU

Ruska federacija je podpisnica najpomembnejših mednarodnih sporazumov in konvencij s področja varovanja intelektualne lastnine.

Ti so: http://www.wipo.int/wipolex/en/profile.jsp?code=RU

Varovanje pravic intelektualne lastnine v postopku registracije

Ruska zakonodaja s področja varovanja pravic intelektualne lastnine ureja registracijo znamk (blagovnih in storitvenih), patentov (izumi, uporabni modeli, industrijski modeli), označb porekla, topografij integriranih vezij, računalniških programov in podatkovnih baz. Vse naštete pravice je mogoče registrirati in zavarovati pri Zvezni službi za intelektualno lastnino (ROSPATENT, http://www.rupto.ru/rupto/portal/start?lang=en).

Zvezna služba za intelektualno lastnino je zvezni izvršni organ, ki opravlja naloge nadzora na področju pravnega varstva in izkoriščanja pravic intelektualne lastnine, vključno s patenti in blagovnimi znamkami. Pri postopku registracije načeloma ni razlike pri zahtevah ruskih in tujih prosilcev;  razlika je le v tem, da morajo tuji prosilci uporabljali certificirane ruske znamke ali vlogo vložiti prek patentnega agenta. Področje varovanja pravic intelektualne lastnine, ki ne zahtevajo registracije, kot npr. avtorske pravice in poslovne skrivnosti, je urejeno le v IV. poglavju civilnega zakonika (OAMI, 2014).

Pristojni organi

Znotraj ruske izvršilne veje oblasti imajo primarno pristojnost na področju varovanja intelektualne lastnine naslednji organi:

 

 Na področju sodne veje oblasti je s 1. februarjem 2013 začelo delovati specializirano sodišče za pravice intelektualne lastnine (angl. specialized court for IP rights, http://ipc.arbitr.ru/), ki je pristojno za odločanje v zadevah povezanih z varstvom industrijske lastnine. Splošno pristojnost na področju varovanja avtorskih pravic imajo arbitražna sodišča, razen v primerih varovanja internetnih avtorskih pravic kjer ima izključno jurisdikcijo moskovsko mestno sodišče[1] (angl. Moscow city court) (OAMI, 2014).

Upravna odgovornost v primeru kršitve pravic intelektualne lastnine

Kršitev pravic intelektualne lastnine v Rusiji ima lahko za posledico upravno, civilno ali kazensko odgovornost. Upravna odgovornost je oblika javne odgovornosti za upravni prekršek, kazenska odgovornost je strožja od upravne. Zakon o upravnih prekrških predvideva različne globe za fizične osebe, lastnike ali vodstva pravnih oseb ter same pravne osebe, zakon dovoljuje zaplembo in uničenje ponarejenega blaga.
Vložitev tožbe v primeru upravne odgovornosti je v pristojnosti policijskega organa, pobiranje glob pa v pristojnosti sodišč splošne pristojnosti (za fizične osebe) in arbitražnih sodišč (za pravne osebe).

Civilna in kazenska odgovornost v primeru kršitve pravic intelektualne lastnine

Varovanje pravic intelektualne lastnine (vključno z avtorskimi pravicami in industrijsko lastnino) v Ruski federaciji v največji meri ureja IV. poglavje civilnega zakonika. Civilni zakonik za kršitev katerekoli pravice intelektualne lastnine predvideva strogo odgovornost, imetniki intelektualne lastnine lahko v slednjem primeru pred sodiščem zahtevajo odškodnino, uničenje ponarejenega blaga, v nekaterih primerih pa celo uničenje opreme in likvidacijo pravne osebe (OAMI, 2014).
Kršitev pravic intelektualne lastnine ureja tudi ruski zvezni kazenski zakonik. Kazenska odgovornost je podana v kolikor kršitev pravic intelektualne lastnine povzroči večjo ali ponavljajočo se škodo. Kršitev pravic intelektualne lastnine se po ruskem zveznem kazenskem zakoniku kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom. Ključni težavi, ki ovirata začetek kazenskega pregona sta v visokih dokaznih standardih pri dokazovanju večje škode in znakov kaznivega dejanja, slednje še posebej velja v primeru kršitev avtorskih pravic.

S 1. avgustom 2013 je začela veljati nova zakonodaja z namenom krepitve varstva avtorskih pravic na svetovnem spletu. Nova zakonodaja določa odgovornost ponudnikov internetnih storitev v primeru kršitev pravic intelektualne lastnine in predvideva posebne sodne in upravne postopke za uveljavljanje avtorskih pravic v primeru nepooblaščene distribucije avdio-vizualnih vsebin (nove določbe veljajo le za avdiovizualne vsebine). Moskovsko mestno sodišče ima na podlagi vloge fizične ali pravne osebe pristojnost izdaje predhodnih odredb še pred vložitvijo tožbe. V prihodnosti bo mogoče vložiti vlogo za izdajo predhodnih odredb tudi preko uradne spletne strani moskovskega mestnega sodišča[2]. Po izdaji predhodne odredbe lahko imetnik intelektualne lastnine zaprosi Zvezno službo za nadzor na področju telekomunikacij, informacijske tehnologije in množičnih komunikacij (v nadaljevanju Roskomnadzor) za sprejem ukrepov, ki omejujejo dostop do nepooblaščene video vsebine. Roskomnadzor pošlje elektronsko obvestilo o kršitvi pravic intelektualne lastnine (v ruskem in angleškem jeziku) ponudniku storitev, ki objavlja nepooblaščeno video vsebino. Ponudnik storitev mora po prejemu slednjega elektronskega sporočila obvestiti lastnika spletne strani o kršitvi avtorskih pravic in zahtevati umik ali sprejem ukrepov za omejitev dostop do nepooblaščeno predvajane vsebine. V kolikor ponudnik storitev ali lastnik spletne strani ne izpolnita zgoraj omenjenih zahtev se od ponudnika komunikacijskih storitev zahteva sprejetje ukrepov za omejitev dostopa do nepooblaščeno predvajane vsebine.

Več o ukrepih, ki jih je Rusija sprejela v prizadevanjih za omejitev spletnega piratstva na naslednji spletni strani (OAMI, 2014): http://www.ip-watch.org/2013/07/24/russia-adopts-measures-against-online-video-piracy/.

Pristojnosti carinskih organov pri varovanju pravic intelektualne lastnine

Zvezni zakon o carinskem nadzoru podeljuje pristojnosti ruskim carinskim organom za delovanje na področju varovanja pravic intelektualne lastnin. Carinski organi vodijo register pravic intelektualne lastnine. Imetniki blagovnih znamk morajo za registracijo svojih pravic podati vlogo za registracijo carinskim organom. Informacija o pooblaščenih uvoznikih in zadevnih blagovnih znamkah postane dostopna pristojnim carinskim organom z registracijo blagovnih znamk v zgoraj omenjenem registru. Prednost registracije pravic intelektualne rastline se pokaže v primeru, ko lahko carinska služba ob sumu ponarejenega blaga hitro locira imetnika blagovne znamke in ga obvesti o kršitvi njegove pravice. Zahtevo za registracijo lahko vloži imetnik pravice ali povezana osebe (npr. imetnik licence, pooblaščeni uvoznik ali izvoznik ali njegov zastopnik), ki ima pooblastilo imetnika pravice za vložitev takšne zahteve.
Carinski organi so pristojni za izdajo izjave o upravnih prekrških, ki jo nato predložijo v nadaljnjo obravnavo trgovinskim sodiščem. V primeru kaznivega dejanja ima carina pristojnosti preiskovalnega organa, ki vse zbrane dokaze o kršitvi pravic intelektualne lastnine posreduje nadzornemu javnemu tožilcu, ki določa nadaljnjo pristojnost.  Ruska Federacija je članica carinske unije z Belorusijo in Kazahstanom, zato je uveljavitev carinske zakonodaje pod vplivom zakonodaje Kazahstana in Belorusije (OAMI, 2014).

Evrazijska patentna organizacija (http://www.eapo.org)

Po razpadu Sovjetske zveze in njenega enotnega patentnega prostora se je na istem ozemlju vzpostavila nova, meddržavna Evrazijska patentna organizacija, katere namen je zagotovitev nadaljevanja varstva obstoječe industrijske lastnine in nadaljevanje obstoječih gospodarskih, znanstvenih, tehničnih in drugih odnosov med novo nastalimi republikami.

Prijavitelji lahko prijavijo evrazijski patent, ki velja v vseh državah članicah (seznam: http://www.eapo.org/en/). Prijavo patenta lahko prijavitelji opravijo v katerikoli državi članici v kateremkoli jeziku, vendar morajo priložiti tudi prevod prijave v ruski jezik.

Priročnik: Kako pridobiti evrazijski patent
http://www.eapo.org/pdf/HowToGet_ENG_2009-1.pdf

Postopek prijave
http://www.eapo.org/en/feature.html

Pristojbine: http://www.eapo.org/en/documents/norm/poshlina_txt.html

Seznam patentnih zastopnikov pri Evrazijski patentni organizaciji
http://www.eapo.org/en/attorneys.php

Koristni kontakti in povezave

·        Tehnološki in inovacijski centri

http://www.wipo.int/tisc/en/search/search_result.jsp?country_code=RU

 

·        Seznam ruskih patentnih zastopnikov

http://www.fips.ru/sitedocs/patpov_en.htm

 

·        Seznam ruskih pravnih pisarn

http://www.chambersandpartners.com/180/452/editorial/7/1#22817674_editorial

 

·        Gospodarska zbornica Ruske federacije

http://www.tpprf.ru/en/

 

·        Rusko – evropska gospodarska zbornica

http://www.ruscham.com

 

·        Predstavništvo EU v Rusiji

http://eeas.europa.eu/delegations/russia/index_en.htm

 

·        Evrazijska patentna organizacija

http://www.eapo.org/en/

 

·        Kontakt za državo na GZS

Ante Milevoj, Center za mednarodno poslovanje
T: 01/58 98 162
E: ante.milevoj@gzs.si