Ljubljana, 12. maja 2015 – Na včerajšnjem posvetu na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so odgovorni Ministrstva za okolje in prostor (MOP) predstavili Program upravljanja Natura (PUN) 2000 za obdobje 2015-2020. Udeleženci, zlasti predstavniki državnih podjetij in institucij, ki izvajajo infrastrukturne projekte v interesu države Slovenije, so izrazili ostro kritiko nad komunikacijo administracije MOP z investitorji pri oblikovanju PUN in ukrepov Natura 2000. Investitorji od nosilcev izvajanja PUN pričakujejo konkretne ukrepe na temelju medsebojnega spoštovanja odgovornosti izvajalcev investicij in varovanja narave. Pričakujejo, da država v PUN in izvedbenih ukrepih odpravi napake, ki bodisi onemogočajo in neutemeljeno podaljšujejo ali dražijo postopke umeščanja objektov v prostor – tudi za tiste, za katere so že sprejete zakonske osnove in načrti na najvišjih ravneh.
Alenka Avberšek, izvršna direktorica GZS, je uvodoma dejala, da Natura 2000 za Slovenijo ni problem, če bi skupaj z Evropsko komisijo zagotovila gospodarne pogoje za njeno izvajanje. K temu bi moral težiti že PUN 2000 za preteklo obdobje 2007-2013 in za to zagotoviti dodatna EU sredstva, kar se ni uresničevalo. Izrazila je razočaranje nad javno razpravo, ki je MOP ni podaljšal. Pospešen sprejem na vladi z le nekaj uslišanimi popravki na zahtevo MIZP in investitorjev zadnji hip, neprimernost komunikacije le potrjuje.
Državna sekretarka na MOP, mag. Tanja Bogataj, se je strinjala, da v praksi določene aktivnosti in postopki manjkajo. »Po 10 letih dela pri umeščanju v prostor in prenašanjem pravnega reda EU v zakonodaje, tudi v delu z Naturo, smo si pridobili veliko znanja in izkušenj, tudi dobre prakse. Vsa področja, ki so prepogosto predmet različnega razumevanja, je nujno razčistiti«, je poudarila.
Andrej Bibič, MOP, vodja projekta LIFE+ SI Natura 2000 upravljanje, ki je novelo PUN predstavil, je opozoril, da gre za akt, ki določa cilje in ukrepe za doseganje varstvenih ciljev Nature 2000, ne pa tudi njene širitve. S tem aktom Slovenija izvaja EU direktive za ohranitev naravne dediščine po enotni metodologiji, tako kot večina članic EU, z izjemo Avstrije, ki bo te postopke zaključila v dveh letih. PUN ne določa postopkov umeščanja v prostor, običajno pa jih določajo akti, ki so hierarhično nad programom upravljanja. Med ostalim je izpostavil, da se zaveda problema, da morajo investitorji sami preveriti tipe habitatov na posameznih območjih, ker ni kapacitet za monitoring.
Razprava udeležencev iz HE Srednji na Savi, DARS, DRI, Plinovodov, Direkcije RS za ceste, Združenja za inženiring GZS ter projektantov je potrdila kardinalni problem (ne)vključevanja in slabe komunikacije MOP in ZRSVN ne le z javnimi in zasebnimi investitorji, ampak tudi z državnimi resorji, kot je MIZP. Razprava je potrdila dvome v sliko stanja in utemeljenost nekaterih ukrepov Nature, ki zavirajo in dražijo prostorsko umeščanje ključnih državnih investicij, industrijskih, komunalnih in drugih projektov.
Kot se je izrazil Andrej Vizjak iz HESS, bi bilo pri pripravi in sprejemanju tako pomembnega dokumenta, kot je PUN, potrebno skupaj z investitorji identificirati ključne spremembe glede na dosedanji program. Opozoril je na širitev Nature na področje spodnje Save, ki je v osnutku PUN ni bilo (habitat za ribo platnico). V kolikor ne gre za napako, ki jo je mogoče utemeljiti in odpraviti, hidroelektrarna, za katero je že bil sprejet prostorski načrt, sploh ne more biti zgrajena.
Ostali predstavniki investitorjev so izpostavili, da komunikacije z njimi ni že pred javno razgrnitvijo dokumentov, da so objavljene naravovarstvene smernice za projektante neuporabne. Zaradi nedorečenosti Nature in izvajanja drugih varstvenih ukrepov in blokad v upravnih postopkih je pravočasno projektiranje, tudi projektov, financiranih z EU viri, skrajno oteženo. Neuravnoteženi ukrepi Nature onemogočajo izgradnjo in ekonomiko objektov za doseganje podnebnih in energetskih ciljev, za katere je Slovenija zavezana do EU.
Avberškova je izpostavila, da je iz javnih objav mogoče razbrati enega ključnih razlogov za dvom v izhodiščno in aktualno sliko stanja Nature, ki je podlaga za ukrepe v noveli PUN. Storitve monitoringov in presoje okoljskih ukrepov, ki se izvajajo z javnim naročanjem in izborom ponudnikov po najnižji ceni, zastavljajo vprašanje o njihovi kompetentnosti. Tudi o tem, kdo na takih podlagah oblastno določa ukrepe, in kdo je odgovoren za njihovo utemeljenost. Presojevalci na zahtevo EK ne smejo biti licencirani, o ustreznosti njihovih presoj odloča ZRSVN. Informacij, ali gre za morebiten konflikt interesa glede na predpise o integriteti javnih uslužbencev, ki izven delovnega časa lahko nastopajo kot presojevalci Natura, ni.
»Več kot nujna je revizija strokovnih podlag, kriterijev za določitev območij, vrst, za katere so uveljavljeni varstveni režimi, ukrepov za njihovo izvajanje. Tudi zaradi tega, ker država za izvajanje načrtovanih ukrepov nima zagotovljenih lastnih kadrovskih ter finančnih, nacionalnih in EU virov, jih pa načrtuje oblastno, v še širšem obsegu, nalagati investitorjem. Tega z novim programom PUN ne smemo dopustiti. Tako kot ne enostranskih in pretiranih zahtev in ukrepov nekaterih NVO, ki so podlaga za številne in izjemno drage študije, ki jih morajo drago plačevati izvajalci«, je še dodala.
Vodstvo Direktorata za okolje MOP je pred zaključkom izrazilo obžalovanje zaradi dosedanje komunikacije in zagotovilo najmanjšo možno širitev Nature glede na zahteve Bruslja in odpravo očitne napake na spodnji Savi.
Posvet se je zaključil s predlogom, da se komunikacija nadaljuje na ravni operativnih skupin z vključenimi deležniki MOP in investitorjev, s ciljem jasno opredeliti izvedbene načrte do konca leta 2015, naravovarstvene smernice, itd. Gospodarstvo s tem v zvezi zahteva spoštovanje hierarhije odločitev o naložbah, z njimi povezanih sprejetih zakonov, načrtov, predvsem pa skupno iskanje primernih rešitev za revidiran program Natura 2000. Določiti je treba nosilce odgovornosti za izvajanje projektov ter institucionalizirati nacionalne postopke prevlade javnega interesa nad interesom varovanja okolja.