Gospodarska Zbornica Slovenije | Arhiv: PAKET DAVČNE »ANTIREFORME«
   Zapri

Arhiv: PAKET DAVČNE »ANTIREFORME«

 OBSEGA: Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, Zakon o dohodnini in Zakon o posebni davčni obravnavi nagrajevanja delavcev

 

GLAVNI NAMEN: Povečanje javnofinančnih prilivov in javne porabe v BDP. Slovenija je že zdaj na 10. mestu po višini javne porabe v EU, ta se je v zadnjih letih brez upoštevanja sanacije bank povečala za 6 %, kar je 5. največje povečanje v EU v 5 letih. Prelom obljub o znižanem DDV-ju, znižanju mase plač v javnem sektorju in zavez Evropski komisiji ter državljanom.

Davčna reforma nima nobenega ukrepa v smeri splošne davčne razbremenitve dohodkov iz zaposlitve za srednji razred (v smislu korekcije dohodninskih razredov, korekcije dohodninske lestvice, znižanje davčne stopnje drugega ali tretjega dohodninskega razreda, (delne)socialne kapica), četudi podatki kažejo, da 84.000 davčnih zavezancev (8,7 % vseh) v 3. in 4. davčnem razredu plača polovico dohodnine.

 

I.                    MANJ DAVČNIH OLAJŠAV: MANJ RAZVOJA, MANJ KONKURENČEN IZVOZ

Predlog reforme gospodarstvu odvzema davčne olajšave za vlaganja v razvoj in opremo (skupaj 70 mio EUR) pod sumljivo in nedokazano predpostavko njune nekoristnosti ter v zameno ponuja ugodnejšo davčno obravnavo pri izplačilu 13 in 14. plače. Pri tem metodologija in avtor analize niso razkriti, kar poraja sum v njeno objektivnost.

Prepolovitev davčne olajšave za vlaganja v R&R (s  100 % na 50 %) bi državi po izračunih SKEP GZS prineslo 20 (MF: 16) mio EUR več na leto, kar bi bilo dodatno breme za 750 podjetij, ki so to olajšavo uveljavljali v 2014.

Prepolovitev davčne olajšave za investirane zneske v opremo in neopredmetena sredstva (s 40 % na 20 %) bi državi prineslo 52 (MF: 39) mio EUR več, kar bi bilo dodatno breme za 19.000, predvsem malih in srednjih podjetij, ki so to olajšavo uveljavljali v 2014.

 

»Država destimulira vlaganja v R&R in v opremo, ter se na drugi strani čudi primanjkljaju zasebnih vlaganj. S tem davčnim paketom bodo vlaganja v opremo in znanje še nižja, pri nekaterih družbah lahko razvojna sredstva usmerijo v druge države«.

 

II.                  MANJ OLAJŠAV ZA VLAGANJA V RAZISKAVE IN RAZVOJ: PRENOS ZAHTEVNIH PROJEKTOV V TUJINO

To olajšavo koristi okoli 750 srednjih in velikih družb. To bo pomenilo slabšo ekonomiko razvojnemu delu gospodarstva, tistemu z najvišjo dodano vrednostjo, ki se zaveda pozitivnih učinkov vlaganj, vendar se o vlaganjih odloča tudi na podlagi relativne privlačnosti za investicije v posameznih državah.

Primer izračuna za farmacevtsko družbo, ki za investicije v R&R nameni 10 mio EUR letno:

Če družba investira 10 mio EUR v novo proizvodno linijo, bo zdaj plačala 340.000 EUR več davka. To pomeni 10 strokovnih delovnih mest manj, ki bi jih lahko odprli s temi sredstvi. Ta denar je namenjen financiranju proračunske porabe, predvsem javnih uslužbencev. Problematično je, da je ravno birokratizacija poslovanja prva ovira poslovanja (anketa SKEP GZS), nad katero se naša podjetja zelo pritožujejo. Ta sredstva bodo tako namenjena krepitvi birokratskega aparata, kar je povsem v nasprotju z željami gospodarstva.

V Franciji bi takšna družba plačala kar 4-krat manj davka, pri čemer, če nima dovolj davčne osnove, znesek denarja dobi vrnjen od države.

V Avstriji bi družba uveljavila zmanjšanje davka v višini 100 % investicije, na Hrvaškem v višini od 100 do 150 %. V Estoniji te olajšave ne poznajo, vendar z davkom od dobička obdavči le tisti del dobička, ki se nameni izplačili dividend, kar spodbuja zadržanje dobičkov v družbah, ki je namenjen za kasnejši razvoj.

 

 

III.                MANJ OLAJŠAV ZA VLAGANJA V OPREMO IN NEOPREDMETENA SREDSTVA: TEŽAVE ZA MALO GOSPODARSTVO

To olajšavo koristi okoli 19.000 družb, predvsem majhnih in srednjih. Obnova voznega parka pomeni manjše onesnaževanje, nižjo porabo goriva ter ustvarja konkurenčno okolje za dejavnost transporta, ki je drugi največji izvoznik storitev v Sloveniji (za turizmom). V prvih devetih mesecih je naša transportna dejavnost ustvarila za 1,2 mrd EUR izvoza storitev, kar je 7,6 % več kot v istem obdobju lani. Prav tako so se vlaganja v transportno opremo zelo povečala ter tako odločilno vplivala na to, da investicije kot makroekonomski agregat niso upadle.

Primer izračuna za avtoprevoznika, ki letno kupi 5 tovornjakov (cena 1 tovornjaka: 140.000 EUR):

PLAČILO 24.000 EUR VEČ DAVKA NA LETO.

Možne negativne posledice: nakup tovornjakov v tujini, prevzem poslov mednarodnega transporta s strani tujih tekmecev (Poljska, Madžarska, Romunija). Panoga transporta je zelo mednarodna konkurenčna in odvisna tudi od drugih stroškov, kot so stroški dela. Po višini teh je Slovenija 10. v EU, precej nad tekmeci, s katerimi se bori pri pridobivanju poslov transporta. Več onesnaževanja zaradi nakupa manj učinkovitih tovornjakov EURO V (namesto EURO VI).

 

 

IV.                VPRAŠLJIVA IZVEDBA RAZBREMENITVE STROŠKOV DELA

Ugodnejša davčna obravnava 13. in 14. plače niti približno ne bo prinesla takšnega izplena, da bi nadomestila izpad zaradi večjega plačila davka na dobiček. Vprašljiva je tudi dejanska uporaba te oblike nagrajevanja v podjetjih zaradi nepotrebnih birokratskih elementov. Do posebne obravnave bo upravičeno namreč le enkratno in hkratno izplačilo vsem delavcem, ki dosegajo vnaprej določena merila. Le s težavo bo to zaživelo v praksi.

IZRAČUN: Za božičnico, 13. in 14. plačo so podjetja 15,5 % vseh zaposlenih namenila v 2014 okoli 80 mio EUR (celoten strošek dela). V kolikor bi bil ta celoten znesek uporabljen za izplačilo 13. in 14. plače po novem Zakonu, bi zaposleni prejeli okoli 30 mio EUR več. Vendar je vprašljiva dejanska uporaba tega zakona zaradi nepotrebnih birokratskih elementov (največ 20 % dobička, izplačilo v 1 znesku).

 

Na drugi strani vlada podaljšuje veljavnost četrtega davčnega razreda z mejno davčno stopnjo 50 %, kar povečuje stroške dela za 32 mio EUR na leto. To vodi v še večjo uravnilovko, saj je v Sloveniji razmerje med povprečno in minimalno plačo najnižje v EU. Neto izplen razbremenitve plač je tako celo negativen: -2 mio EUR.

 

Na precej slabšem so podjetja, ki si ne bodo mogla privoščiti nagrajevanja uspešnosti zaposlenih, so pa koristila olajšave za investiranje v opremo in R&R. To so predvsem MSP-ji, ki predstavljajo hrbtenico za rast novih delovnih mest. Paket Davčne »antireforme« zavira odpiranje delovnih mest, v določenih dejavnostih celo njihov odliv.

S pohlepom danes, se za državo krčijo prihodnjo viri, zaradi česar bomo na slabši družba kot celota. Od tega imajo lahko korist zgolj naši gospodarski tekmeci v Višegrajskih državah.

Fotogalerija