Pandemija COVID-19 močno vpliva na vsakdanje življenje, na zdravstvenem, medosebnem, gospodarskem in finančnem področju. Izbruh COVID-19 in ukrepi za zajezitev so in še bodo dolgoročno vplivali na gospodarstvo, podjetja in delovno okolje. Organizacije tako nenehno prilagajajo delovne procese, kar vključuje veliko načrtovanja, usposabljanja kadra in namenjanje veliko več časa komunikaciji z zaposlenimi.

Delavci se morajo na tem mestu uspešno uvajati v nove načine dela in se poleg tega prilagajati spreminjajočim se okoliščinam v svojem zasebnem življenju. Gospodarske krize in svetovne pandemije pa ne vplivajo enako na vse delavce. Nekatere panoge so bile popolnoma zaprte, medtem ko so panoge, ki so že vajene dela na daljavo, nadaljevale s svojim običajnim poslovanjem. Delavci so po večini upoštevali stroge in pogosto neprijetne ukrepe, pa vendar lahko dolgotrajna izpostavljenost privede do preobremenjenosti ali drugih duševnih stisk. Kazalniki, ki v veliki meri nakazujejo na težave v duševnem zdravju, so občutki depresivnosti ali anksioznosti, prav tako se pa lahko kažejo v somatskih simptomih, kot so npr. težave s spanjem. Občutki depresivnosti in anksioznosti, utrujenost ter preobremenjenost pogosto oslabijo motivacijo za delo, oslabijo medosebne odnose na delovnem mestu, upočasnijo delovne procese ter zmanjšajo zavzetost in produktivnost delavcev. Zaposlitev pa je lahko tudi zaščitni faktor v času krize, saj so raziskave pokazale, da so delovno aktivni in delovno manj aktivni posamezniki, izražali manj kognitivnih sprememb ter manj negativnih čustev v primerjavi z delovno neaktivnimi posamezniki (Podlesek in Kavčič, 2020).