POSLOVANJE GOSPODARSTVA SEVERNE PRIMORSKE 2015

 

 

Rezultati gospodarstva za leto 2015 navdajajo z optimizmom. V letu 2015 se je neto dobiček povečal za več kot tretjino, za 37 odstotkov, tako da znaša neto dobiček v vseh prihodkih kar pet odstotkov. To je največ v zadnjih desetih letih. Tudi vsi drugi pomembnejši kazalci gospodarjenja, finančne stabilnosti in likvidnosti so se izboljšali in kažejo najvišje vrednosti v zadnjih petih letih. Izboljšala se je tudi plačilna disciplina. Izboljšanje gre pripisati predvsem povečanim prihodkom od izvoza, ki so se na ravni regije povečali za osem odstotkov. Prodaja na domačem trgu je ostala nespremenjena.                                                                                           

 

* Podatki za leto 2014 iz letnih poročil, predloženih za leto 2014.

Vir:  1 AJPES, 2016

Delež čistega dobička, čiste izgube in neto čistega dobička/izgube v skupnih prihodkih v zadnjih desetih letih:

Vir:  2 AJPES, 2016

Največ dobička so ustvarile družbe na področju predelovalne dejavnosti. Dobiček se je glede na predhodno leto povečal za kar 45 odstotkov. Gre predvsem za izdelke za motorna vozila in proizvodnjo električnih naprav.

Neto čisti dobiček/izguba po pomembnejših področjih dejavnosti v letih  2015 in 2014

Vir:  3 AJPES, 2016

Blagovni izvoz regije je že drugo leto večji kot je bil v predkriznem letu 2008. Lani je izvoz na ravni regije znašal 11,9 odstotkov več kot v letu 2008. K temu je največ prispevala predelovalna industrija.

Vir:  4 ANALITIKA GZS, 2016

Med najboljšimi izvoznimi partnericami goriške regije so Italija, Nemčija in Francija. Med top uvoznimi partnericami pa na prvem in drugem mestu prav tako Italija in Nemčija, na tretjem pa Avstrija. Smo izvozno usmerjena regija,  za 1,399 več izvozimo kot uvozimo.

Vir:  5 ANALITIKA GZS, 2016

Vir:  6 ANALITIKA GZS, 2016

Tudi na področju turizma so gibanja spodbudna. V regiji se je v letu 2015 povečalo število namestitev oziroma kapacitet in obiskov gostov. Zelo se je povečalo število domačih gostov, povečuje pa se tudi število nočitev.

Vir:  7 ANALITIKA GZS, 2016

Stopnja brezposelnosti, ki je v goriški regiji 10,3 odstotna in je nižja od slovenskega povprečja in že nekaj časa pada. Konec aprila 2016 je bilo na Goriškem 4453 registriranih brezposelnih oseb.

Glede na lanski april  je bil padec registrirane brezposelnosti na Goriškem največji v Sloveniji, in sicer 13,4-odstoten (v Sloveniji za 8,2 % manj).

Število zaposlitev je v letošnjem letu porastlo. V prvih štirih mesecih se je zaposlilo 1378 brezposelnih oseb, kar je kar za 19,4 % več kot v enakem obdobju lani. Kar tri mesec zapored je bil priliv v brezposelnost manjši od števila zaposlitev.

Graf: 1 Gibanje števila prijav v brezposelnost in števila odjav zaradi zaposlitve od aprila 2014 do aprila 2016

Vir:  8 ZRSZ OS Nova Gorica, 2016

Delež visoko izobraženih brezposelnih je na Goriškem višji od državnega povprečja. Gre predvsem za družboslovne profile. Trg pa potrebuje strojne inženirje, elektrotehnike, razvijalce programske opreme, analitike, komercialiste, finančnike. Sicer pa imajo delodajalci največ težav pri iskanju delavcev za poklice varilec, voznik tovornjaka v mednarodnem transportu, operater na CNC stroju, orodjar, strugar, zidar…

Na podlagi  analize ankete Gospodarska pričakovanja 2016-2017, ki jo vsako leto izvaja GZS (Analitika GZS) izhaja, da so podjetja iz severne Primorske pozitivno razpoložena, podobno kot tista iz celotne Slovenije, saj jih:

•     polovica pričakuje rast prodaje nad 5 % (od tega 40 % med  5 in 20 % in 12 % rast nad 20 %)

•     rast prodaje na tujem trgu pričakuje 38 % podjetij, kar je nekoliko manj kot v povprečju v Sloveniji (45 % podjetij); na domačem trgu rast pričakuje 40 % podjetij, kar je več od povprečja v Sloveniji (32 %)

•     EBITDA[1] naj bi močneje porasla v 29 % podjetij (Slovenija: 40 % podjetij), upadla naj bi le pri 4 % podjetij (Slovenija: 8 %). V Goriški regiji je tako večji delež družb, kjer naj bi EBITDA ostala na ravni +/- 5 %.

•     Neto dobiček naj bi porasel v 36 % družb, v Sloveniji pri 44 %;  polovica (56 %) jih pričakuje podobno raven neto dobička (+/- 5 %).

•     Družbe iz Goriške bodo v večji meri povečevala zaloge (19 % podjetij; v Sloveniji: 14 %)

•     Investicije bodo na Goriškem precej večje (62 % družb, v Sloveniji: 40 %), in sicer predvsem v opredmetena sredstva (58 % podjetij). Investicije v neopredmetena sredstva se bodo povečala podobno kot v Sloveniji (18 % podjetij).

Vir: Analitika GZS

ARHIV PODJETNIŠKE INFORMACIJE

V januarju 2016 smo pričeli z objavo naših novic v mesečniku Goriška.

Poleg tega GZS OZ za severno Primorsko svoje člane obvešča o vseh aktivnostih po e-pošti. Če želite prejemat naša sporočila, povabila in druga obvestila, sporočite to na: oz.sev-primorska@gzs.si.

Vabljeni k ogledu in spremljanju vseh informacij!

GORIŠKA maj 2016

GORIŠKA april 2016

GORIŠKA marec 2016

GORIŠKA februar 2016

GORIŠKA januar 2016

Arhiv

Podjetniske informacije st. 01 januar - februar 2015.pdf

Podjetniske informacije MAREC 2015.pdf

Podjetniske informacije MAJ_JUNIJ 2015.pdf

Podjetniske informacije SEPTEMBER_OKTOBER 2015.pdf

IZVOZNA NARAVNANOST REGIJE (2014)

Izvoz in uvoz sta v zadnjem četrtletju lanskega leta dosegla izjemen pospešek. Tako so družbe v letu 2014 z izvoznimi prihodki skupaj realizirale slabih 40 % vseh prihodkov.

• 29,8 % na trgih EU
• 9,6 % na trgih izven EU.

V letu 2014 smo končno dosegli in presegli raven izvoza blaga, ki je vse ob nastopu krize stagniral:

• leta 2008 = 1.100.591.000 EUR
• leta 2014 = 1.144.438.000 EUR

Regija je zadnjih 10 let ustvarila višji delež prihodkov iz naslova izvoza kot Slovenija:

• regija 39,4 %               
• Slovenija 35,3 %

V letu 2014 smo uvozili za 848.522.000 mio EUR blaga. Pokritost izvoza z uvozom je velika in je prisotna že vrsto let.

Italija predstavlja največji delež v celotnem izvozu regije. Zmanjšuje pa se obseg izvoza s Francijo, BiH, Hrvaško, ZDA ter Rusko federacijo. Kitajska in Turčija postajata pomembna partnerja. Prav tako Mehika, in Brazilija.

Nekatera podjetja v regiji, ki poslujejo z Rusijo, so močno občutila upad rublja, saj svoje izdelke prodajajo v evrih in so ti lahko tudi do trikrat dražji kot pri ruskih konkurentih. Prav tako se srečujejo tudi z vse večjimi težavami zaradi plačilne nediscipline ruskih partnerjev, kar je tudi razlog, da pogosto zahtevajo avans plačila. Po drugi strani pa so se spet začele določene ruske investicije, ki so bile v preteklosti zamrznjene.

Ob tem je treba poudariti, da je okrevanje proizvodnje in izvoza visoko in srednje visokih tehnološko zahtevnih panog, ki so tudi bolj izvozno usmerjene, hitrejše od okrevanja nizko tehnološko zahtevnih panog, ki so bolj odvisne od domačega povpraševanja.

Izvoz se je povečal predvsem, zaradi rasti prodaje v države EU, kar je razvidno tudi iz tabele, saj so tri najboljše partnerice regije prav iz EU.

GZS po zadnji anketi med podjetji ugotavlja, da glavnina podjetij pričakuje rast prodaje, predvsem na tujih trgih, medtem ko na domačem trgu ne pričakujejo bistvenih sprememb.

Družbe iz predelovalnih dejavnostih, teh je v regiji tudi največ, prekašajo ostale, optimizem je visok, 60 % pričakujejo višje povpraševanje.

Prav tako iz storitvenih pričakujejo višje prodajne prihodke iz tujine – 50,8 %. Podjetja, ki pričakujejo padec prodaje na tujih trgih so se skrčila iz 5,1 % na 3,3 %.

Podjetja naj bi beležila nadaljevanje rasti dobičkonosnosti, večje bo zaposlovanje. Med glavnimi ovirami pri poslovanju podjetja omenjajo administrativna bremena, ki jim sledi šibko domače povpraševanje, in sicer bistveno bolj kot dostop do financ.

GZS opozarja, da je treba čas gospodarske rasti izkoristiti za nadaljevanje in pospešitev strukturnih reform - pokojninske reforme in reforme zdravstvenega sistema, pospešiti je treba prestrukturiranje gospodarstva.

V letu 2014 je oddalo podatke preko Letnega poročila AJPES-u 3.064 družb (100 družb več kot pred letom dni), od teh: 93,9 %  mikro, 3,6 %   majhnih, 1,4 %   srednjih in 1,1 %   velikih

V letu 2014 so družbe v regiji zelo izboljšale rezultate poslovanja, glede na predhodno leto. Ugotovljeni neto čisti dobiček na ravni regije se je v primerjavi z letom 2013 podvojil in je pomenil 3,8 vseh prihodkov družb regije (leto prej 2,0 %). Pridelana izguba na ravni regije je bila za več kot polovico (59,3 %) manjša, ugotovljeni čisti dobiček pa za 7,9 % večji. Rast ugotovljenega neto čistega dobička pri družbah, ki so predložile podatke za leto 2014, je glede na predhodno leto še višja (143,0 %). Tudi na ravni republike so družbe leto 2014 zaključile z neto čistim dobičkom in ga v primerjavi z letom 2013 povečale za podoben odstotek (138,0 %), vendar je le-ta pomenil manjši delež (1,1 %) v vseh prihodkih.

Skupaj obračunani odhodki družb regije so bili v letu 2014 v primerjavi z izkazanimi prihodki relativno manjši za 4,3 %, glede na skupaj obračunane odhodke v letu 2013 pa v povprečju za 2,5 % višji. Višjo rast (4,5 %) izkazujejo poslovni odhodki, ki pomenijo večji del (97,9 % vseh prihodkov), medtem ko so družbe regije bistveno zmanjšale (skoraj prepolovile) obračunane finančni odhodke, predvsem iz naslova oslabitev in odpisov finančnih naložb.

Družbe regije so v letu 2014 skupaj obračunale 3.301.168 tisoč evrov prihodkov, 4,8 % več kakor v letu 2013. Podobno rast prihodkov (4,9 %) beleži tudi republiško gospodarstvo. Nominalno manjši obseg prihodkov (za 3,6 %) so družbe ugotovile na trgih izven EU, medtem ko so izvozni prihodki na trgih EU dosegli 11,3 % rast. Tako so družbe v letu 2014 z izvoznimi prihodki skupaj realizirale slabih 40,0 % vseh prihodkov, (29,8 % na trgih EU in 9,6 % na trgih izven EU). Dosežena raven izvoznih prihodkov, 1.301.118 tisoč evrov, je bila za 7,3 % nad ravnjo leta 2013 in za 4,9 % nad ravnjo leta 2008. Prihodki, doseženi s prodajo na domačem trgu izkazujejo 4,4 % rast in pomenijo 57,1 % vseh prihodkov.

Povprečna mesečna plača na zaposlenega v gospodarstvu regije je v letu 2014 znašala 1.455 evrov, 1,5 % več kakor pred letom dni in bila za 2,3 % pod republiško ravnjo.

Ustvarjena neto dodana vrednost6 družb regije je v letu 2014 znašala 868.757 tisoč evrov, 6,9 % več kakor pred letom dni. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 38.632 evrov, 3,5 % več kakor leto poprej in bila najvišja v zadnjem sedemletnem obdobju, vendar še vedno zaostajala za 4,2 % za republiškim povprečjem.

Pozitivni poslovni izid na ravni regije ali neto čisti dobiček7 je v letu 2014 znašal 125.721 tisoč evrov, 1,5 krat več kakor v letu 2013. Gre za najvišjo izkazano raven neto čistega dobička na ravni regije v zadnjih sedmih letih, kot tudi za najvišji delež v vseh prihodkih (3,8 %).

Največ (48,8 %) neto čistega dobička regije so ugotovile družbe s področja predelovalnih dejavnosti, petino družbe s področja strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti in desetino družbe s področja oskrbe z električno energijo, plinom in vodo. Medtem, ko se družbe v predelovalnih dejavnostih ugotovljeni neto čisti dobiček glede na predhodno leto povečale za več kot 3 krat, pa so ga družbe v preostalih dveh dejavnostih zmanjšale (v dejavnosti oskrbe z električno energijo plinom in paro za četrtino, v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih za dobro desetino). Negativen poslovni izid znotraj posameznih dejavnosti regije izkazujejo samo družbe s področja dejavnosti gostinstva.

Struktura družb, razvrščenih glede na velikost, se v primerjavi s predhodnim letom ni bistveno spremenila. Velike družbe so tudi v letu 2014 odločilno vplivale na izboljšanje rezultatov gospodarstva regije, saj so ugotovile dobro polovico (52,7 %) čistega dobička. Čeprav so ugotovljeni čisti dobiček glede na predhodno leto zmanjšale za 1,8 %, pa so bistveno (za 90,2 %) zmanjšale obseg ugotovljene čiste izgube glede na predhodno leto. Omenjene družbe izkazujejo tudi največjo neto dodano vrednost na zaposlenega (45.093 evrov), ki je za 16,7 % nad doseženo ravnjo regije (38.632 evrov). V primerjavi s predhodnim letom so družbe v vseh velikostnih razredih izboljšale rezultate poslovanja in izkazale neto čisto dobiček.

Med 13 občinami so tudi v letu 2014 največ (39,6 %) neto čistega dobička izkazale družbe z območja občine Idrija ter slabo petino družbe z območja občine Nova Gorica. Le-te so imele tudi večji vpliv na izboljšanje rezultatov poslovanja na ravni regije, saj so povečale neto ugotovljeni čisti dobiček iz 1.947 tisoč evrov v letu 2013 na 23.929 tisoč evrov v letu 2014. Pomembno so k izboljšanju rezultatov na ravni regije vplivale tudi družbe z območja občine Kanal.

Med 12 statističnimi regijami so največ neto čistega dobička izkazale družbe iz Jugovzhodne Slovenije, Podravske, Gorenjske in Goriške regije, kar uvršča našo regijo na 4. mesto.

Kaj se dogaja na trgu delovne sile? Na Goriškem se nadaljuje zniževanje brezposelnosti. Konec aprila letošnjega leta j bilo registrirano 5141 brezposelnih oseb, kar je za 10,2 % manj kot aprila leta 2014.

Stopnja registrirane brezposelnosti je februarja 2015 znašala 11,0 % - v Sloveniji 13,3 %. V primerjavi s februarjem 2014 se je stopnja registrirane brezposelnosti na tem območju znižala za 1,2 % - v Sloveniji za 0,9 %.

Kakšne so zaposlitvene možnosti? V obdobju od januarja do aprila 2015 so delodajalci sporočili 854 prostih delovnih mest. Največ je povpraševanja po naslednjih poklicih: vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, delavci za preprosta dela v predelovalni dejavnosti, varilci, operaterji na CNC strojih, zidarji, natakarji, kuharji,

 Kakšni so obeti?

Podjetja so glede na lansko leto bolj optimistična tako za tekoče kot za prihodnje leto.

V letošnjem letu pričakujejo višjo prodajo za cca 25%. Pri izvozu se je delež tistih, ki jih pričakuje povečanje, okrepil. Prav tako podjetja ne bodo manj zaposlovala in investirala, pač pa več. Raven poslovnega zaupanja se v letu 2015 precej izboljšuje.

Padec prodaje na domačem trgu v letu 2015 napoveduje le 7,6 % družb. Delež tistih, ki jih pričakuje rast se v 2015 se je dvignil s 48,3 % na 50,8 %.

Optimizem vlada tudi v predelovalni dejavnosti, ki v Goriški regiji predstavlja zelo visok delež v ustvarjenih prihodkih.