Poslovanje gospodarskih družb v Republiki Sloveniji v letu 2019
|
|
Poslovanje lesno predelovalne panoge v letu 2019
|
 |
|
 |
| |
|
Najbolj intenzivne destinacije izvoza in uvoza obeh lesarskih področij, tudi v letu 2019 ostajajo Nemčija, Italija, Avstrija in Hrvaška. |
Vir: INFORMACIJA O POSLOVANJU LESNE IN POHIŠTVENE INDUSTRIJE V LETU 2019.
Predgovor direktorja združenja k informaciji o poslovanju panoge v letu 2019
Leto 2019 je bilo šesto zaporedno leto z relativno dobrim poslovanjem lesne in pohištvene industrije. Zelo dobri so podatki o nizki zadolženosti (neto finančni dolg na EBITDA) podjetij (1,5), o rasti števila zaposlenih (3 %), kakor tudi o nadpovprečno visokem investiranju panoge (8,6%) v primerjavi s predelovalno dejavnostjo (7,2%). Pri prihodkih, dobičku in dodani vrednosti na zaposlenega je stanje približno enako kot leta 2018, torej solidno. Skrbi pa bistveno hitrejša rast stroškov dela (8,3 %) od rasti produktivnosti (1,9 %). Ta skrb je toliko večja, ker smo za leto 2019 še dosegli, da Zakon o minimalni plači (ZMP) ni veljal v celoti, torej iz minimalne plače še niso bili izvzeti dodatki, v letu 2020 pa so že. Posledice ZMP so tako odločilno vplivale na zmanjšanje števila zaposlenih za 813 oseb v januarju 2020. Zato Združenje lesne in pohištvene industrije (ZLPI) ostaja eden izmed glavnih akterjev za spremembo zakonodaje na tem področju in pri tem aktivno sodeluje z vodstvom GZS in drugimi delodajalskimi organizacijami.
Po drugi strani pa gozdno lesni sektor pri Vladi RS še naprej krepi svojo težo, saj se v Sloveniji predela le del letnega prirastka slovenskih gozdov in so tako možnosti za nove investicije in nova zelena delovna mesta še velike. Predelava hlodovine doma bo odslej tudi pogoj za priznavanje ponora emisij CO2 državi (uredba LULUCF). Nadaljnja krepitev oskrbovalne verige za gradnjo z lesom in druge končne izdelke bo tako odslej še pomembnejša tudi za doseganje nacionalnih okolijskih ciljev. Tej tematiki ZLPI tudi v okviru SRIPa Pametne stavbe in dom z lesno verigo (SRIP PSiDL) posveča veliko aktivnosti, predvsem povečanju rabe lesa v javnih in večstanovanjskih stavbah. Pred kratkim je tako minister Vizjak obljubil sofinanciranje izgradnje lesenega stanovanjskega bloka, minister Počivalšek pa je napovedal skorajšnjo spremembo Uredbe o zelenem javnem naročanju, z določilom, da morajo vse javne gradnje vsebovati vsaj 30 % lesa oziroma lesenih delov. Po navedbah Direktorata za lesarstvo naj bi si minister prizadeval tudi za povečanje predela-ve domače hlodovine na 3 mio. m3, za povečanje števila zaposlenih na 20 000 in za prodajno realizacijo lesnopredelovalne industrije v višini 2,5 milijarde do leta 2030. Veliko truda skupaj z vodstvom GZS namenjamo tudi poenostavitvi postopka za izdajo gradbenih dovoljenj.
Iskanje možnosti za usmeritev dela sredstev EU za okrevanje Slovenije po pandemiji in v naslednjem sedemletnem finančnem obdobju EU je tudi ena izmed velikih panožnih priložnosti in s tem prioriteta ZLPI. V tem okviru si prizadevamo za še močnejšo podporo rabi lesa s strani Eko sklada in za pospešitev izgradnje pretežno lesenih stanovanjskih blokov, opremljenih z najsodobnejšo tehnologijo, preko SRIP PSiDL, v sodelovanju s Stanovanjskim skladom RS.
Lesnopredelovalna panoga ima tako izjemne dolgoročne razvojne možnosti, potrebuje pa ustrezno delovnopravno zakonodajo in podporo pri posodobitvi in digitalizaciji poslovanja..
Igor Milavec, direktor
GZS - Združenje lesne in pohištvene industrije
Kdor želi prejeti celotno Informacijo o poslovanju lesne in pohištvene industrije v letu 2019, naj to sporoči na lesarstvo@gzs.si