Žirija v sestavi red. prof. dr. Dragica Haramija, predsednica, Alenka Sottler, članica, in Kristina Picco, članica, je na seji, 3. 10. 2014, izmed 33 slikanic, ki so jih založniki poslali na razpis za nagrado (dela so izšla med 31. 7. 2013 in 31. 7. 2014), izbrala 5 nominiranih del in izglasovala zmagovalno izvirno slikanico za Nagrada Kristine Brenkove 2014 ter oblikovala predlog o priznanju Nove poti.

Nagrado Kristine Brenkove 2014 za izvirno slovensko slikanico prejme avtorska slikanica Huiqin Wang Ferdinand Avguštin Hallerstein: Slovenec v Prepovedanem mestu. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2014 (Zbirka Velike slikanice).

Huiqin Wang (1955) je kitajsko-slovenska umetnica, ki živi od leta 1983 v Sloveniji. Akademska slikarka v svojo umetnost vnaša načela tradicionalnega kitajskega slikarstva in kaligrafije, hkrati pa jo navdušuje evropsko slikarstvo. Umetnica živi medkulturnost, zato ne čudi, da si jo je izbrala za temo svoje avtorske slikanice. Doslej je pripravila približno petdeset samostojnih razstav, je prejemnica Levstikove nagrade leta 1993 za ilustracije v knjigi Brokatna podoba: pravljice kitajskih manjšin.

Avtorska slikanica Ferdinand Avguštin Hallerstein, utemeljitev
Ferdinand Avguštin Hallerstein (1703–1774), rojen v Ljubljani, si je kot misijonar in učenjak na Kitajskem iz spoštovanja do kulture države gostiteljice, nadel ime Liu Songling: Liu je zelo pogost priimek, Songling pomeni dolgo in častno življenje. Slikanica je pomembna za medkulturnost in hkrati za narodno identiteto, na eni strani gre torej za prikaz družbenih razmer in nivoja znanosti na Kitajskem v sredini 18. stoletja, po drugi strani pa se skozi Hallersteinov življenjepis odražajo sočasne družbene razmere, politično delovanje in vsakdanje (kastno) življenje na Kitajskem. Dvojezična knjiga tudi s slovenskim črkovnim zapisom ter kitajskimi pismenkami predstavlja dva različna jezika, dve kulturi. V sklepnem delu slikanice je najti tri vrste zapisov, in sicer pismenke, pinijske zapise in slovenske prevode izrazov, uporabljenih v besedilu. Slikanica kot celota predstavlja vrhunsko spojitev vseh prisotnih elementov, ki s svojo prefinjeno literarno-likovno zgodbo bralca lahkotno vsrka v Hallersteinov - za marsikaterega mladega bralca - več kot eksotičen prostor in čas.

Hallerstein, rojen v plemiški družini, ki je živela v Mengšu, se je po študiju v Gradcu in na Dunaju, leta 1735 kot misijonar odpravil na Kitajsko. Po skoraj triletni plovbi (ta je prikazana na veznih listih) je prispel v Macao, nato je živel v Pekingu, v Prepovedanem mestu, jer je leta 1774 umrl in je tam tudi pokopan. Kitajski cesar Qianlong mu je podelil naziv mandarina, Hallerstein pa je uspešno združeval evropska in kitajska znanstvena spoznanja na različnih področjih, največ je prispeval na področju astronomije.

Slikanica je tudi oblikovana in izdelana zelo kakovostno, v naš prostor pa prinaša toliko svežega in novega, da jo je že zato veselje vzeti v roko. Zgodbo o povezovanju dveh kultur iz davnih časov, ki jo Huiquin Wang iz osebne izkušnje živi še danes, posreduje z slikarsko veščino, ki je v Sloveniji poznamo samo posredno in prihaja iz daljne Kitajske. Tako se lahko iz prve roke seznanimo s drugačnimi motivi, s posebno ptičjo perspektivo, s pogledi iz daljav in z višin, z izrezi, s sproščeno gesto čopiča in tehniko nanašanja tuša, torej z značilnostmi slikanja na papirju, ki so ga razvili kitajski slikarji v tisočletni tradiciji. Čeprav Huiquin Wang zelo dobro pozna tudi evropsko tradicijo, je tradicionalna obarvana interpretacija ilustracij, ki jo je uporabila za zgodbo o Hallersteinu ravno pravšnja, da bralca prestavi v zgodovino Kitajske in odpre vrata v daljni svet. Hellerstain je po mnenju žirije slikanica, ki je med letošnjo bero kakovostno najbolje povezala slikovni in besedni del v slikaniško celoto.

Priznanje Nove poti

Komisija je sprejela odločitev o podelitvi priznanja Nove poti, ki ga prejme izvirna slikanica za inovativnost na področju slikaniške produkcije.

Arjan Pregl in Tomaž Šalamun: Modro ne bo
Preboji na področju slikanice se zgodijo takrat, kadar se najde ustvarjalec ali skupina ustvarjalcev, ki suvereno obvladajo besedni in vizualni jezika ter zgodovino njunih srečevanj v pretekli umetnosti. Takrat se pisci ali ilustratorji lahko spustijo v igro med besedo in sliko in ustvarijo presenetljive rešitve. To se je zgodilo v slikanici Modro ne bo: sodobna, na prvi pogled enigmatična slikanica,v kateri se na čudežen način stikata in prepletata oba jezika na več mejnih in dvoumnih načinov. Že naslov je nenavaden. Je to res malo narobe zapisano MODRO NEBO? Ali pa gre za besedo MODRO kot modrost in besedi NE BO. In ali ni »NE BO« prav tista beseda, s katero otrok nekje pri tretjem letu starosti začne svoj upor in se prvič vzpostavi kot t.i. individuum? V tej slikanici zagotovo NE BO tega ker je običajno in pričakovano! Pa kljub temu žarči odprti prostor in skladno razmerje med črkami, barvami in belino. Besede so mestoma vizualni element slike, spet drugič dejansko igrivo komentirajo spontano porajanje prebliskov ob opazovanju ilustriranih površin. Ilustrator v slikanico pripelje sodoben jezik slikarstva, vplive globalne spletne umetnosti in njenih značilnih elementov: citatnost, drobce besedno-jezikovnih nizov, digitalne metafore, satiro, diagrame, kolažne strukture, različne fotomontaže, abstraktne mreže ter zemljevide in podobno. Slikanica se sprehaja po prehodih med dvema ali celo več kodi in je oblikovana kot celota. Preizkuša bralčeve navade, odpira prostor za pogumno igro ter raziskuje odnose med besedo in sliko na področju naslovniško odprte slikanice.