TEŽAVE ZOB IN USTNE VOTLINE
Večino težav zob in ustne votline pri ljudeh povzročita dva glavna dejavnika: hrana in pijača ter bakterije, ki so v ustih normalno prisotne. Izdelki za nego zob in ustne votline zagotavljajo vzdrževanje ustne higiene z odstranjevanjem ostankov hrane in zobnega plaka (ta vsebuje bakterije), hkrati pa krepijo zobe. Veliko teh izdelkov pomaga tudi pri osveževanju ustnega zadaha in ustvarjanju čistega občutka v ustih. Več informacij o zobnih pastah, ustnih vodah in izdelkih za beljenje zob kasneje v tem poglavju.
Zobni plak in zobni kamen
Zobni plak ali zobna obloga je mehka, lepljiva snov bledo rumene barve, ki se nalaga na površini zob, če jih redno ne ščetkamo. Povzroči lahko zobno gnilobo in bolezni dlesen. Zobni plak tvorijo bakterije, kadar se preveč namnožijo na površini zob.
Zobni kamen pa je v resnici zobni plak, ki se je dlje časa nabiral na površini zob in otrdel. Običajno povzroči občutek grobosti zob, pa tudi estetsko ni prav nič prijeten. Najpogosteje se zobni kamen pojavi na stičišču zob in dlesni ter med zobmi. Zobni kamen je preveč trd, da bi ga lahko odstranili le s ščetkanjem, zato ga mora odstraniti zobozdravnik s posebnim orodjem. Nastanek zobnega kamna lahko sami preprečite z ustrezno higieno in čiščenjem zob.
Gingivitis in bolezni dlesni
Gingivitis se imenuje površinsko vnetje dlesni, ta pa se lahko naprej razvije v globlje predele in s tem v parodontalno bolezen. Obe vrsti težav se lahko razvijeta iz zobnega plaka ali zobnega kamna, ki se nalagata na površini zob. Posledice gingivitisa se večinoma pozdravi že z ustrezno nego, če pa se ta razvije v parodontozo, to pomeni trajno poškodbo vezi in kosti, ki podpirajo zob. Pogosto v takšni situaciji pride do odstopanja dlesni od zoba, nastane vmesni prostor, ki predstavlja ugodno okolje za bakterije in stanje tako napreduje. Če se na tej stopnji težave ne zdravi primerno, lahko parodontoza eventuelno povzroči nastanek abscesa in izgubo zoba.
Zobna gniloba
Zobna gniloba oz. karies se lahko pojavi, če se zobnega plaka ne odstrani s površine zob. Karies povzročijo bakterije, ki so v plaku naseljene. Te proizvajajo kisline, ki površino zob zmehčajo, saj raztapljajo minerale sklenine (demineralizacija). Bakterije za svoje razmnoževanje potrebujejo sladkorje iz hrane in pijače, ki jo zaužijemo. Ko porabijo ves sladkor, ki je na voljo, kisline v zobnih oblogah čez čas izginejo in zob se lahko obnovi – to imenujemo remineralizacija. Pri tem pomagajo minerali iz sline ter fluoridi v zobnih pastah in ustnih vodah. Če zobnih oblog ne odstranjujete redno ali če prepogosto uživate sladkarije, bakterije v plaku konstantno proizvajajo kisline in zob tako ne dobi priložnosti za obnavljanje. Nastane majhna luknjica/votlina.
Neprijeten zadah
Obstaja več razlogov za neprijeten zadah. Lahko se na primer pojavi zaradi močno začinjene hrane ali preveč alkohola. Ko se hrana prebavi, potuje po krvnem obtoku, ki oskrbuje tudi pljuča. Komponente iz hrane, ki imajo vonj, lahko iz krvi preidejo v pljuča in se izločajo z dihanjem. Ščetkanje, nitkanje zob ali ustne vode bodo ta vonj le začasno prekrile; neprijeten zadah pa bo ostal, dokler se vse komponente ne izločijo iz telesa.
Preveč alkoholnih pijač lahko povzroči dehidracijo in suha usta. Suha usta so lahko tudi posledica dihanja čez usta namesto čez nos. Slina bakterije spira in vsebuje antibakterijske encime, ki pomagajo nadzorovati rast bakterij. Če se torej zmanjša pretok sline, se bakterije lažje razmnožijo in to vodi v neprijeten zadah. Tudi kajenje je pogosto vzrok za tovrstne težave.
V primeru, da zob ne ščetkamo dovolj pogosto, delci hrane lahko ostanejo med zobmi, kar pa ustvari prijetno okolje za bakterije. Te hrano razgrajujejo, ob tem pa se sproščajo neprijetne vonjave in s tem slab zadah. Težavam z neprijetnim zadahom se torej lahko izognemo s pravilno prehrano in dobro ustno higieno. Dlje trajajoči neprijeten zadah pa je v nekaterih primerih lahko tudi znak za prikrito bolezen. Ameriško dentalno združenje (American dental association) je namreč mnenja, da se za neprijetnim zadahom lahko skrivajo lokalne okužbe respiratornega trakta, kronični sinusitis, postnazalni izcedek, kronični bronhitis, diabetes, gastrointestinalne motnje ali obolenja jeter in ledvic. Prvi korak k identificiranju vzroka je posvet z zobozdravnikom.
Občutljivi zobje
Nekateri ljudje trpijo za bolečino občutljivih zob. Ali vas zobje skelijo, kadar pijete čaj ali kavo ali pa jeste sladoled? Če občutite skelenje ob uživanju hladne/vroče hrane ali pijače, potem imate občutljive zobe. Nekateri posamezniki pa so bolj občutljivi na sladko hrano in kisle pijače. Ženske pogosteje trpijo za občutljivimi zobmi kot pa moški, čeprav je razlog za to neznan. Neugodje, ki se pojavlja v takšnih situacijah se pogosto lahko zmanjša ali celo odpravi z uporabo posebno fomuliranih zobnih past. V resnejših primerih pa je potrebna zobozdravstvena oskrba.
Vrhnja plast zob - sklenina, pokriva spodnji mehkejši dentin, ki vsebuje živčne končiče. Če se sklenina poškoduje ali obrabi, dentinu nudi manj zaščite, zlasti v predelih blizu dlesni. Na dentin pa hladno in toplo hitreje vpliva s stimulacijo živčnih končičev, kar se kaže v številnih stopnjah bolečine.
Možni vzroki so:
-
umaknitev dlesni – posledica iritacije plaka in zobnega kamna, pretiranega ščetkanja in naravnega staranja
-
poškodovana ali oslabljena sklenina – povzročena s pretiranim ščetkanjem, kislino ali brušenjem in škrtanjem zob
-
poškodovani zobje ali plombe
-
nekateri posegi kot je npr. beljenje zob
Tako kot je ščetkanje zob dvakrat dnevno z zobno pasto s fluoridi potrebno za ohranjanje zdravih zob in dlesni, posebno zasnovane zobne paste lahko pomagajo zmanjšati ali odpraviti skelenje in nekatere vzroke. Delujejo na dva načina:
Zobozdravniki vam prav tako lahko predpišejo ustrezne tretmaje, kot so npr. fluoridni geli za utrjevanje sklenine ali tesnila, ki zakrijejo izpostavljeno korenino ob odstopajočih dlesnih. V najslabšem primeru vam zobozdravnik zapolni koreninske kanale, kar pa lahko ubije živi del zoba.